Sreda, 6. 11. 2019, 9.30
4 leta, 11 mesecev
slovenski hokejski vratar o norveški, reprezentanci ...
Luka Gračnar: Na malo večjih Jesenicah se preplah hitro pojavi
"Sem precej odprt tip človeka, tako da s prilagajanjem na Norveško nisem imel težav. Življenje je bolj umirjeno, ljudje morda malo bolj zadržani, narave pa veliko. Smo v zelo hokejskem mestu, malo večjih Jesenicah, tako da se, čim ne gre, kot si ljudje zamišljajo, hitro pojavi preplah, a k sreči smo na mestih, na katerih želimo biti," o prvih mesecih v Hamarju na Norveškem pravi reprezentančni hokejski vratar Luka Gračnar.
Po devetih letih hokejskega udejstvovanja v Avstriji, s kratkim vmesnim slovaškim vložkom, se je slovenski reprezentančni vratar Luka Gračnar pred letošnjo sezono preselil na Norveško. Postal je član tamkajšnjega podprvaka Storhamarja iz majhnega mesteca Hamar, ki leži na vzhodni obali največjega jezera te skandinavske države Mjøsa.
"Sem precej odprt tip človeka, tako da s prilagajanjem na Norveško nisem imel težav. Vsi v klubu govorijo angleško, sem se pa tudi sam hitro začel učiti jezika, ki mi je kar razumljiv. Morda zato, ker sem imel malo stika s švedščino, ob tem pa tekoče govorim nemško in angleško. Nekaj osnov že znam. Življenje je precej bolj umirjeno. Mesto leži sto kilometrov severneje od Osla, a ne na severu države. Ljudje so morda malo bolj zadržani, res veliko je narave, vreme pa malo bolj turobno. A za zdaj se v tem mirnem, družinskem mestu povsem dobro počutim," Gračnar zatrjuje, da se je na življenje v deželi Vikingov hitro navadil.
Korak nazaj, a z možnostjo, da stopiš višje
Če je bil zadnjih sedem sezon bolj ali manj vajen igrati v razširjenem avstrijskem prvenstvu, v katerem je na večini obračunov branil v dresu Salzburga, ki mu ob Jesenicah pripisuje predpono matični, domači klub, je v slabih dveh mesecih spoznal norveško klubsko raven.
Po sedmih sezonah večinskega igranja v ligi EBEL v tekmovalnem obdobju igra v norveški Getligaen, za katero pravi, da je korak nazaj, a upa, da bo spet lahko stopil na višjo raven.
"Najlažje jo primerjam z ligo EBEL, v kateri sem dolgo igral. Zagotovo je kakšen korak za Eblom. Takšna razlika je verjetno tudi zato, ker imajo pravilo o le petih tujcih. Če bi v ligi EBEL tujce omejili na število pet, bi vsem ekipam kar konkretno padla kakovost. Kljub temu se mi zdi norveška liga še vedno kakovostna. Tudi s tega vidika, da se najboljši igralci lahko prodajo v kakovostnejše lige. Iz nje se da še vedno priti kam višje," 26-letnik ne skriva želje po vrnitvi na višjo raven.
Lahko se je opeči, še posebej v gosteh
Z aktualnim podprvakom Storhamarjem trenutno zaseda drugo mesto norveškega prvenstva, v katerem imajo moštva igrišča precej različnih velikosti. S soigralci Storhamarja – ta je lani klonil na zadnji stopnici, v finalu, predlani pa postal prvak – pred reprezentančnim premorom zasedajo drugo mesto. S tekmo manj in devetimi točkami več vodi Stavanger, najslabši moštvi lige pa ne moreta slediti večini. "Res je, v tej ligi je med zadnjimi nekaj ekipami in najboljšimi zelo velik prepad. Vmes je skupina štirih, ki so na papirju slabše, a te še vedno lahko premagajo. To smo občutili tudi sami, izgubili smo proti popolnim avtsajderjem, proti ekipi, proti kateri ne bi smeli. A šport je šport," o razlikah pripoveduje naš sogovornik in poraze proti slabšim delno pripisuje tudi precej različnim dimenzijam igrišč v norveškem prvenstvu.
"Ne bi rekel, da nismo šli na vso moč, da koga nismo spoštovali, a na Norveškem je precej specifična situacija, saj se igrišča zelo razlikujejo po velikosti. Polovica ekip ima igrišča dimenzij lige NHL, mi imamo največje igrišče v Evropi. Še z olimpijskih iger, ko so tam gostili umetno drsanje. Eden od klubov ima igrišče normalne dolžine, širine pa kot v ligi NHL, tako da je videti kot pristajalna steza ... Domačini najbolje vedo, kako se obnašati na takem igrišču, in če nisi ravno pri strelu, lahko pride nervoza in se ti ne izide."
Vesel konstantnosti
Gračnar je na 16 tekmah svojega moštva v Getligaen branil na 13 in v povprečju zaustavil 91,7 odstotka vseh strelov, kar ga med čuvaji mreže z odkljukanimi vsaj desetimi tekmami uvršča na peto mesto.
Cilji njegovega novega kluba so visoki, ob slabših rezultatih se tako hitro pojavi preplah. 26-letni Gorenjec je s svojim branjenjem, predvsem konstantnostjo, zadovoljen. "S svojimi predstavami sem kar zadovoljen. Najbolj sem vesel tega, da sem precej konstanten. Na skoraj vseh tekmah držim neko raven, ni prevelikih nihanj, ni tega, da bi na eni tekmi branil neverjetno, na drugi pa zelo slabo. To je bil moj cilj vso kariero. A za to, kako doseči konstantnost, ni recepta, do tega po mojem mnenju vodijo izkušnje. To me najbolj veseli, pa tudi to, da smo precej uspešni kot ekipa. Od nas se pričakuje, da smo na prvem, drugem, morda tretjem mestu. Če smo nižje, je že kriza," o svoji sezoni razmišlja Gorenjec.
Pogled, usmerjen proti najvišjim mestom
Vodstvo kluba, pa tudi privrženci Storhamarja, ki imajo po Gračnarjevih besedah zelo radi hokej, zadovoljijo le najvišja mesta: "Ne znam še tako dobro norveško, da bi vse razumel, a vem, da ko izgubljamo, ni ravno prijetno. Gre za precej hokejsko mesto, malo večje Jesenice. Čim ne gre, kot bi moralo iti oziroma kot si ljudje zamišljajo, da bi moralo iti, se hitro pojavi preplah, pride do pritiska. A v zadnjem času smo precej dobro odigrali, tako da smo se s šestega mesta vrnili na drugo, kar je zadovoljivo."
Med četrtkom in soboto bo z reprezentanco igral na pripravljalnem turnirju v Latviji.
Že dolgo ni bil tako vesel novembrskega zbora
Gračnar bo prihodnje dni preživel v Liepaji, kjer bo s slovensko hokejsko reprezentanco sodeloval na pripravljalnem turnirju. Slovenci bodo palice prekrižali z gostitelji Latvijci, Belorusi in Francozi. Na Baltiku bo selektor Matjaž Kopitar računal na prevetreno zasedbo, v kateri je kar nekaj članov dobilo priložnost za dokazovanje.
"Ne vem, ali sem se že kdaj tako veselil novembrskega zbora in prihoda v Slovenijo, pa čeprav za kratek čas. Vselej sem igral blizu Slovenije, oddaljen sem bil dve, tri ure vožnje z avtomobilom, zdaj pa moram sesti na letalo, tako da sem res vesel, da sem spet z reprezentanco. Ekipa je spremenjena, kar nekaj je mladih, a menim, da lahko, če bomo igrali, kot je treba, povsem pariramo nasprotnikom," je pred sredinim poletom proti Latviji reprezentančne misli strnil Gračnar.
Slovenska reprezentanca za turnir v Latviji
Vratarji: Luka Gračnar (Storhamar, Norveška), Matija Pintarič (Rouen, Francija), Žan Us (HK SŽ Olimpija, Alpska liga)
Branilci: Aljoša Crnovič, Nejc Stojan (oba HDD Sij Acroni Jesenice, Alpska liga), Mark Čepon, Luka Zorko (oba HK SŽ Olimpija, Alpska liga), Aleksandar Magovac (Poprad, Slovaška Tipsport liga), Klemen Pretnar (Unia Oswiecim, Poljska), Jurij Repe (Košice, Slovaška Tipsport Liga)
Napadalci: Tadej Čimžar (Katowice, Poljska), Gašper Glavič, Andrej Hebar, Blaž Tomaževič (vsi HDD Sij Acroni Jesenice), Boštjan Goličič (Bordeaux, Francija), Žiga Jeglič (Berani Zlin, Češka Extraliga), Luka Maver (American International College), Luka Kalan, Gregor Koblar (oba Unia Oswiecim, Poljska), Gal Koren (HK SŽ Olimpija), Anže Kuralt (Fehervar, liga EBEL), Ken Ograjenšek (Graz 99ers, liga EBEL), Rok Tičar (Oskarshamn, Švedska SHL), Miha Zajc (Innsbruck, liga EBEL).
Selektor: Matjaž Kopitar
Pomočniki selektorja: Gorazd Rekelj, Klemen Mohorič, Kari Savolainen
Turnir EIHC (Liepaja, 7.–9. november)
Četrtek, 7. november
18.30 Latvija – Slovenija
Petek, 8. november
14.30 Belorusija – Slovenija
Sobota, 9. november
12.30 Slovenija – Francija
Preberite še: