Petek, 21. 9. 2018, 11.28
6 let, 1 mesec
Intervju z Alešem Kranjcem
Jeseničan, ki ga je prepričala Olimpija, še ni zaprl vrat Nemčiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,45
Med hokejisti HK SŽ Olimpija je to sezono tudi dolgoletni reprezentančni branilec Aleš Kranjc.
"Ljubezen do hokeja se ne ohladi kar tako. Če ti je nekaj všeč, ti je všeč. Še vedno rad hodim na treninge, igram tekme. Želim si, da bi kot ekipa rasli in z igrami, modernim hokejem prepričali ljudi, da bi nas v čim večjem številu prihajali gledat. Se pa zavedam, da je vedno zmaga tista, ki pritegne ljudi," pravi s 37. leti najstarejši član HK SŽ Olimpija Aleš Kranjc. Jeseničan, ki premierno igra za Olimpijo, v prihodnosti pa ne izključuje vrnitve v Nemčijo, bo ljubljansko občinstvo na prvi domači tekmi Alpske lige poskušal prepričati v nedeljo ob 17.30.
Dolgoletni reprezentančni branilec, Jeseničan Aleš Kranjc je zadnje desetletje preživel na ledenih ploskvah v tujini. Zadnji dve leti je igral v drugi nemški ligi, se z Nemci dogovarjal o prevzemu nemškega državljanstva in nadaljevanju hokejske poti tam, a do tega ni prišlo. Morda bo kdaj v prihodnosti.
Vrnil se je v domovino, a ne na Jesenice, kjer se je pri njem vse začelo, pač pa k večnemu ljubljanskemu tekmecu. Ko je seštel pluse in minuse ponujenih pogojev obeh klubov, se je tehtnica prevesila na stran zelenih. "Kritik" na račun prestopa v HK SŽ Olimpija si ne žene k srcu, želi le opravljati svoje delo in slediti ciljem, ki si jih je zadal.
Pred leti ste dejali, da imate hokejisti odlično službo. Pri 37 letih še vedno uživate na ledu, treningih, tekmah ...?
37-letni steber obrambe še vedno uživa v športu, ki mu je predan večino življenja. V tej sezoni bo branil barve Olimpije, sploh prvič v karieri.
Da. Vsekakor. Ljubezen do hokeja se ne ohladi kar tako. Če ti je nekaj všeč, ti je všeč. Za zdaj je vse odlično, še vedno rad hodim na treninge in igram tekme. Mislim, da na to, da uživaš, vpliva veliko dejavnikov. Jaz lahko rečem, da imam doma popolno podporo družine. Treba je vedeti, da ti hokej vzame kar nekaj časa. Tudi doma je treba paziti na počitek, pa na prehrano. Veliko je prilagajanja. A kot pravim, sem v hokeju še vedno zadovoljen.
Z izjemo kratke vrnitve na Jesenice v predlanski sezoni ste zadnje desetletje preživeli v tujini. Kako se je vrniti v domač hokej, ki ni na ravni, kot ste jo večinoma poznali v zadnjih letih?
Zagotovo je najbolj pozitivna stvar, da sem doma. Dom je le dom, drugače je kot v tujini. Kar pa se tiče hokeja, je treba vedeti, da se dobro in korektno dela, ni neke slabe volje, fantje se razumemo, v slačilnici je dobro vzdušje, stvari so urejene, tako da lahko delamo le svoje delo, se posvetimo izključno hokeju in v njem uživamo.
"Ko sem se enkrat odločil, da bi ostal doma, sem malo raziskal teren in se pogovarjal z obema kluboma (Jesenicami in Olimpijo, op. a.). Je bil pa seštevek pozitivnih stvari v Ljubljani večji."
S čim so vas prepričali pri HK SŽ Olimpija?
Ko sem poleti razmišljal, kako naprej, sem se začel poigravati z mislijo, kako bi vse skupaj speljali, če bi ostali doma. Tukaj namreč ni samo hokej, tukaj je še družina, treba je bilo poskrbeti za vse tako, da je na koncu za vse sprejemljivo. Dobil sem se s Tomažem (Vnukom, športnim direktorjem Olimpije, op. a.), predstavil mi je zgodbo, ki jo peljejo, in me prepričal, tako da smo se kar hitro dogovorili.
Interes so pokazali tudi pri HDD Sij Acroni Jesenice?
Pokazali so ga. Ko sem se enkrat odločil, da bi ostal doma, sem malo raziskal teren in se pogovarjal z obema kluboma. Je bil pa seštevek pozitivnih stvari v Ljubljani večji.
Kaj je pretehtalo v korist Olimpije?
Več dejavnikov je vplivalo na odločitev. O podrobnostih ne bi govoril. Sem si pa v glavi zastavil neke cilje, določene stvari, ki bi morale biti izpolnjene, da bi ostal doma. Olimpija mi je te stvari omogočila, tako da smo se dogovorili.
Koliko ste jih slišali na svoj račun, da ste kot Jeseničan prestopili v Olimpijo?
Ah, slišal sem jih kar nekaj. Prijatelji se radi pošalijo, pa še kdo drug, a si osebno tega ne ženem k srcu.
Kar nekaj let je izkušeni ris preigral v Nemčiji, kamor se utegne vrniti v prihodnosti.
Poleti so Nemci pisali, da obstaja verjetnost, da ostanete tam, če dobite nemško državljanstvo. S tem bi se znižala vaša vsota točk, saj ne bi več igrali kot tujec, kar bi klubu olajšalo sestavljanje kadra za tekme. Koliko resnice je v tem?
Res je. Že kar nekaj časa smo bili v Nemčiji, tako da se je stvar odvijala v to smer, da bi lahko prišlo do tega, a na koncu čas za ta trenutek še ni prišel, zato sem se odločil za drugo pot in pristal doma.
Torej puščate vrata Nemčiji odprta? Bi vas lahko videli igrati še v kakšnem nemškem klubu?
Puščam. Vse je mogoče, seveda. A v prihodnost ne vidim, tako da je težko reči, kaj se bo zgodilo.
Kako je v Nemčiji z državljanstvom? Se ga da dokaj hitro dobiti?
Se ga da dobiti, da, a vsakega posameznika obravnavajo posebej. Neki normativi seveda so. Vsakega hokejista "preučijo" posebej. Izpolnjevati moraš določene pogoje.
"Želja igrati za slovensko reprezentanco je vedno bila in še vedno je," pravi Gorenjec.
Želja nositi slovenski dres je verjetno še vedno prisotna?
Zagotovo. Ta želja je vedno bila. V reprezentanci smo se vedno dobro razumeli, smo prijatelji. Fantje smo vedno radi prišli na reprezentančne zbore, kakšno rekli in se odlično imeli.
"Če je bil 'prejšnji dan' moj soigralec, nič za to. Vsi smo v tem poslu že precej dolgo časa, tako da vemo, koliko je ura," pove o novem selektorju slovenske reprezentance Ivu Janu, s katerim je bil nekoč soigralec.
V prihodnje bo rise vodil Ivo Jan. Z njim ste skupaj še igrali. Kako nanj gledate kot na nekoga, ki bo v reprezentanci zdaj dajal navodila?
Z Ivom sva res igrala skupaj, a takrat sem bil še zelo mlad, Ivo pa je bil že med izkušenimi. Trener je trener, igralec pa igralec. Če je bil "prejšnji dan" moj soigralec, nič za to. Vsi smo v tem poslu že precej dolgo časa, tako da vemo, koliko je ura, in nam je vsem povsem jasno, kako in kaj.
Novi selektor je dejal, da bo razumel, če bo kdo od starejših med reprezentančnimi turnirji potreboval počitek in bo tisti teden raje izkoristil za regeneracijo, s tem bi priložnost za dokazovanje dobili mlajši. Ste kdaj v preteklosti potrebovali počitek, pa si niste upali izraziti te želje?
V našem poslu je tako, da tako, kot rečejo, da boš delal, delaš. Če v klubu veliko igraš, zagotovo prav pride premor. Jaz ga že dolgo nisem imel, tako da sploh ne vem več, kako je videti. Je pa seveda odvisno tudi od tvojega zdravstvenega stanja. Kdaj imaš kakšno manjšo poškodbo in tisti čas pride prav za okrevanje. Kdaj se počutiš svežega, se pridružiš reprezentanci, pa se klub boji, da bi se ti kaj zgodilo.
Velikokrat je bilo tudi tako, da je bil turnir doma in se je igralo tudi na rezultat. Če pa se gre na gostovanje in rezultat ni primarnega pomena, je za samo reprezentanco precej pozitivno, da se vključujejo mlajši igralci in se jim da možnost vsaj na teh turnirjih. Za reprezentanco je to na dolgi rok zagotovo bolj pozitivno, kot pa da na teh vmesnih turnirjih igrajo še standardni reprezentanti. Tudi mladi namreč potrebujejo priložnost, da se lahko pokažejo.
Kako ste zadovoljni s svojo pripravljenostjo?
Kar dobro, dobro smo in še vedno treniramo. Sama fizična priprava ni težava. Upam, da bomo vsako tekmo boljši, kar se tiče ekipne uigranosti, ki nam bo pomagala do uspešnih rezultatov.
"Če lahko komu pomagam, mi je to v veselje. Se pa tudi jaz še vedno učim."
Glede na svoje hokejske izkušnje ste že več let eden tistih, od katerih se mladi učijo. Kako se znajdete v tej vlogi?
Konec koncev sem še vedno samo igralec. Prva stvar je, da svoje delo opravim, kot se od mene pričakuje. Če kdo potrebuje pomoč, mu seveda svetujem, a imamo dobre trenerje, ki nas učijo. Oni vodijo to barko. Jaz sem tukaj za to, da opravim svoje delo. Če pa lahko komu pomagam, mi je to v veselje. Se pa tudi jaz še vedno učim.
"Mlajšim veliko pomeni, da vidijo nekoga, ki v prvi ekipi igra profesionalno. To jim da dodatno motivacijo," pravi o tem, da se je na treningu hokejske šole Olimpije pridružil najmlajšim. Pri Olimpiji hokejsko znanje nabira tudi njegov sin, hčerka pa prav tako drsa.
Kako sta se pri Olimpiji ujeli mlada in starejša generacija?
Za zdaj je vse odlično, pozitivno vzdušje, v slačilnici imamo res dobro ozračje, tako da nam bo to precej pomagalo. Tudi jaz sem šel skozi obdobja, skozi katera gredo naši mlajši, tako da jih razumem.
Kaj pravite o Alpski ligi, na kratko ste jo spoznali z Jesenicami, zdaj v njej igrate z Olimpijo?
Mislim, da lige ne gre podcenjevati. Zdi se mi, da bodo razlike med nasprotniki kar velike. Nekateri bodo zelo dobri, nekateri malo manj. To se je pokazalo zadnji konec tedna. Na prvi tekmi je bil nasprotnik precej slabši kot na drugi. Na tej smo naredili preveč napak in nasprotnik je to kaznoval. Med sezono bomo morali rasti, saj je ekipa mlada. Treba se bo učiti sproti. Napake, ki jih vsi delamo, bo treba zmanjšati.
Čaka vas naporen konec tedna. Pozna sobotna tekma v Italiji, nato pa v nedeljo ob 17.30 prva domača tekma Alpske lige. Spored vam ni najbolj naklonjen.
Ne vem, kdo razporeja tekme, a treba se je prilagoditi urniku. Po sobotni tekmi bomo čez noč na avtobusu, zjutraj bomo prispeli domov, kar pomeni, da bo treba na avtobusu čim več spati, se v nedeljo dopoldne še malo spočiti, nato pa kar nekaj časa pred tekmo priti v dvorano in se čim bolje pripraviti. Mislim, da to ne bo težava.
Najprej v Italijo, v nedeljo domača alpska premiera
Olimpija bo prvo domačo tekmo Alpske lige odigrala v nedeljo ob 17.30, ko bo v Tivoliju gostoval novinec iz Milana.
HK SŽ Olimpija je na uvodnih dveh tekmah Alpske lige zmagala in izgubila. Nov obračun v tem tekmovanju jo čaka v soboto, ko bo ob 20.30 gostovala pri Gardeni, v nedeljo pa bo gostila prvo domačo alpsko tekmo sezone. Ob 17.30 bo v Tivoliju gostoval novinec Milano, za katerega igrata slovenski napadalec Eric Pance in branilec Maks Selan. Oba sta v preteklosti nosila dres Olimpije. V klubu so na nedeljsko tekmo povabili župane bližnjih občin Ljubljane, sedmerica je potrdila udeležbo.
Kaj si želite na prvi domači tekmi? V klubu upajo, da bi ljudje prepoznali novo zgodbo, prihajali v večjem številu na tekme ...
Želim si, da bi prikazali čim boljši hokej, zato da bodo tisti, ki bodo prišli, še drugim povedali, da se splača priti pogledat. Mislim, da igramo moderen hokej, da smo atraktivni, da bo hitra igra in bo veliko videti. Se pa zavedam, da je vedno zmaga tista, ki prepriča ljudi.
Vesel je osvojitve pokalnega naslova, ki je pozitivno vplival predvsem na mlajši del ekipe, a je osredotočen na tekme v Alpski ligi.
Eno pomembno zmago, vsaj kar se tiče tekmovalnosti med Olimpijo in Jesenicami, ste vknjižili v finalu pokala. Koliko vam je pokalni naslov dal dodatnega zagona?
Mislim, da je predvsem mladim dalo neko dodatno samozavest, potrditev, da se dobro dela, da verjamejo v to, kar delamo. Pokalnega tekmovanja je konec, zdaj smo v Alpski ligi, tako da moramo biti osredotočeni na te tekme. Zagotovo pa je ostalo v samozavesti to, da si dvakrat premagal Jesenice in osvojil pokal.
Kako občutite današnje rivalstvo med Jesenicami in Olimpijo? Vi ste pred desetletjem še igrali na derbijih, ko sta bila kluba na višji ravni, ko je bilo čutiti intenzivnejšo tekmovalnost med tekmecema ...
Takrat je bila neka druga zgodba. A mislim, da se hokej zdaj vsekakor pobira. Kolikor je bilo slabo, se zdaj v Ljubljani in na Jesenicah dela korektno. Fantje so zadovoljni. Stvari, ki jih obljubijo, izpolnijo, tako da lahko delamo svoje delo. Verjamem, da bodo imeli tudi derbiji vedno večjo moč. Sploh med sezono. Če bomo oboji pri vrhu in precej izenačeni, bo to zelo dobro.
Preberite še:
