Ponedeljek, 7. 12. 2015, 12.15
8 let, 7 mesecev
Zakaj so nekatera vrata zelena, druga pa rdeča
Kajak na divjih vodah se je začel razvijati s spustom po reki, kar pomeni, da je moral tekmovalec preveslati od točke A do točke B. Šele pozneje so se začela razvijati slalomska tekmovanja, ki so danes bolj priljubljena kot spust na divjih vodah. Slalom se je razvil s simulacijo naravnih ovir v reki oziroma skal. Sprva so tekmovali v tako imenovanih čolnih za spust, pozneje pa začeli razvijati posebne slalomske čolne. Po pričevanju udeleženca svetovnega prvenstva v Meranu, inženirja Natana Bernota, so leta 1953 že uporabili protitočna vrata. Kdaj točno so bila uveljavljena v pravilih, ni točno znano. Obstajajo fotografije, ko so slalomska vrata oziroma umetne zapreke uporabljali leta 1950 oziroma že leta 1937.
Zelena s tokom, rdeča proti toku
Čeprav je na prvi pogled slalomska proga videti precej zapletena, ni tako. Vrata na progi imajo s številkami logično zaporedje, prav tako je zelo pomembna barva vrat (zeleno-bela in rdeče-bela). Za zeleno-bela vrata velja pravilo, da jih mora tekmovalec preveslati s tokom, medtem ko mora rdeča-bela vrata preveslati proti toku.
Proga mora imeti vsaj 18 vrat in največ 25 vrat, od katerih jih mora biti vsaj šest, največ pa sedem protitočnih. Proga ne sme biti krajša od 250 metrov, merjeno od štartne do ciljne črte (po srednji črti), in daljša od 400 metrov.
Sodniki ob progi stojijo tudi dvanajst ur
Pomembno vlogo pri slalomskih vratih imajo sodniki, ki sodijo z brega, v zadnjih letih pa k boljšim sodniškim odločitvam pomaga tudi tehnični video – ta je bolj ali manj prisoten le na največjih tekmovanjih. Sodniki morajo presoditi, ali je tekmovalec pravilno odpeljal mimo vrat oziroma ali se jih je dotaknil. Če se tekmovalec dotakne vrat, mu pribijejo dve kazenski sekundi. Če jih zgreši ali nepravilno odpelje mimo, dobi 50 sekund pribitka, kar pomeni, da se lahko poslovi od vidnejšega rezultata.
Za mnenje smo vprašali mednarodnega sodnika Mateja Breclja, ki že več kot deset let opravlja funkcijo sodnika. "Najzahtevnejše je dosojati točna vrata (zelena vrata), ki so postavljena sredi toka, saj je z brega težko presoditi, ali je tekmovalec res pravilno odpeljal mino vrat. Kar zadeva protitočna vrata, je veliko lažje. Slalom na divjih vodah se je v vseh teh letih tako razvil, da so vožnje tekmovalcev veliko hitrejše in dinamične, zato je še toliko težje soditi. Težko je biti vseskozi osredotočen, saj na večjih tekmovanjih kvalifikacije trajajo tudi po dvanajst ur."