Dekle, ki prag 9. razreda prestopa kot svetovna mladinska prvakinja #intervju

Sara Čopar, ki je danes prestopila prag 9. razreda podružnične šole v Laškem, plezanje trenira že od petega leta, zraven je uspešno dokončala tudi nižjo glasbeno šolo, v kateri je mojstrila svoje igranje citer. 14-letnica, članica Plezalnega kluba Celje, je tudi aktualna državna prvakinja v vseh treh disciplinah (težavnosti, hitrosti in balvanih) v mlajši kategoriji in ima enega najboljših slovenskih časov v hitrosti. V Arcu je namreč hitrostno steno (15-metrska stena s standardno postavitvijo oprimkov) prvič preplezala pod desetimi sekundami (9,914 sekunde).

14-letna Sara Čopar iz Laškega je nova svetovna prvakinja v kombinaciji v kategoriji starejših deklic. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl Najprej čestitke za naslov svetovne mladinske prvakinje v kombinaciji. Vas je tak uspeh presenetil ali ste že v Arco odpotovali s tako ambicijo?

Ne, vse skupaj me je kar presenetilo. Enostavno se je vse sestavilo. Pred zadnjo disciplino, hitrostjo, sem bila na 4. mestu (po balvanih in težavnosti – vrstni red je bil drugačen kot v članski konkurenci), potem pa se je izšlo ravno tako, da sem jaz zmagala. Z malo sreče mi je uspelo.

Po težavnostnem delu ste bili 4., v balvanih sedmi, v hitrosti, disciplini plezanja, ki je v Sloveniji najmanj poznana in tudi najmanj priljubljena, pa ste v finalu kombinacije zmagali, in to z izjemnim rezultatom 9,914 sekunde. Je to vaš rekord?

Da, prvič se mi je uspelo spustiti pod mejo desetih sekund in tudi zato sem bil tako zelo vesela.

Glede na to, da ste članica Plezalnega kluba Celje, v Celju pa je edina stena za hitrostno plezanje (speed) v Sloveniji (gre za 15-metrsko steno s standardno postavitvijo), mislite, da je tudi to prispevalo k vašemu dosežku?

Da, najmanj enkrat na teden treniram tudi hitrost, kadar pa se pripravljam na tekmo v hitrosti, so treningi na tej steni še bolj pogosti.

Med člani "speed" velja za bolj kot ne "nebodigatreba" plezalno disciplino, ki jo trenirajo zgolj zato, ker je hitrostno plezanje del olimpijske kombinacije, ki bo prihodnje leto prvič na olimpijskem sporedu. Kako ustreza vam?

Meni je "speed" všeč, zabavno mi je, pa tudi spremljam ga rada. Gre za disciplino, v kateri moraš imeti naštudiran vsak gib in samo greš.

Stari ste 14 let, izkušnje na velikih tekmovanjih šele nabirate. Ste pred tekmami v Arcu občutili tremo?

O, da (smeh op. p.). Pred vsako tekmo sem živčna in tudi v Arcu ni bilo nič drugače.

Imate kakšno rutino, s katero se pomirite, zamotite? Se s kom pogovorite?

Poskušam se čim bolj sprostiti. Če se pogovarjamo, se najraje o čem zabavnem, da se malo nasmejimo. Pred nastopom pa si najraje vzamem nekaj trenutkov zase in se v tišini osredotočam na tisto, kar načrtujem izpeljati.

Ob prihodu s prvenstva so ji v Plezalnem klubu v Celju prepravili presenečenje. Foto: Facebook

Pričakujete, da vam bodo v šoli ušpičili kaj za dobrodošlico?

Tega ne vem, so me pa že ob prihodu domov presenetili v klubu. Ko me je oče prišel iskat, me je odpeljal v Plezalni center Celje, tam pa so me pričakali z baloni in torto. To se mi zdi zelo lepo.

Če se spet vrnem k vašim rosnim letom, 14 jih imate. Se bom zelo zmotila, če rečem, da plezate že več kot pol življenja?

Res je, letos je deveto leto, odkar se ukvarjam s plezanjem. Najprej sem trenirala pri trenerju Aleksandru Stepinšku v Plezalnem klubu v Laškem, kjer sem pridobila ogromno izkušenj, potem pa sem decembra lani prestopila v klub Celje (Športno-plezalni odsek PD Celje Matica), kjer treniram z Albinom Simoničem in Janom Strmoletom.

Kaj je bilo tisto, kar vas je zvabilo v plezalne vode? Pred devetimi leti Janja Garnbret še ni bila tak magnet.

Ne, res ne. Pravzaprav me je za plezanje navdušil moj zdajšnji sošolec, s katerim sva skupaj obiskovala glasbeno šolo, igrala sem citre, lani sem zaključila nižjo glasbeno šolo. No, po glasbeni šoli se je vedno odpravil še na trening plezanja in meni se je to zdelo res zelo zanimivo. Enostavno sem si želela poskusiti. Ko sem bila mlajša, sem poskusila vse mogoče športe, od nogometa do košarke, pa sem šla še na plezanje. Takoj mi je bilo všeč in zdaj smo tu, kjer smo.

Ste citre zdaj povsem postavili na stranski tir?

Kadar imam čas, še vedno igram, mi je pa žal, da tega ne počnem pogosteje. Zaradi šole in treningov mi za citre zmanjkuje časa.

Spremljate vse, kar se dogaja v plezanju?

Da, kadar gre za večja tekmovanja, spremljam vse prenose. Če jih ne ujamem, si jih ogledam za nazaj. Da, sem kar na tekočem.

V Celju trenira pod okriljem Jana Strmoleta in Albina Simoniča. Foto: Facebook Plezate tudi v skali?

Tudi, tam je še posebej zabavno, a treniram večinoma na plastiki.

Je Janja Garnbret vaša vzornica?

Zdaj je, vendarle je najboljša na svetu in vsi se zgledujemo po njej, a meni je najbolj pomembno to, da ostanem to, kar sem, in da uživam v tem, kar počnem.

Moj cilj je, da ostanem znana kot Sara Čopar, ne pa mešanica mene in koga drugega.

Sta se z Janjo že spoznali?

Ne še, sva se pa enkrat srečali, ko je prišla v Celje na trening hitrosti.

Prihodnje leto vas čaka prehod v srednjo šolo. Boste izbrali takšno, ki bo imela posluh za športnika? Že razmišljate o tem?

Glede na to, da živim v Laškem in se moram vsakodnevno voziti na treninge v Celje (11 kilometrov v eno smer), si bom najverjetneje izbrala šolo v Celju, kjer bom lahko oboje združevala.