Urška Žolnir: Ob ogledu posnetkov potočila solzo

Elegantno odeta Urška Žolnir je po kronanju za športnico leta še posebej sijala. Zlata olimpijska kolajna jo je popeljala v zgodovino, čeprav svetlolasa judoistka na odru Cankarjevega doma še zdaleč ni stala prvič: ''Na tem odru sem tokrat stala že petič. Tretje mesto, drugo mesto in naposled zmaga. Tega sem si želela, že odkar sem začela z vrhunskimi rezultati v judu. Letos je to to. Veliko je sprejemov, film se odvija na London. Pred nekaj dnevi sem celo potočila solzo, ko sem gledala posnetek in podelitev medalje. To so občutki, ki bodo v meni ostali vse življenje in so res enkratni.''

Anže Kopitar je tudi v drugi švedski ligi ostal pravi profesionalec. Verjetno mnogi priložnosti ob sprejemu kipca za športnika leta ne bi izpustili za nič na svetu. Vendar ne Anže. Prav v času slavnostne prireditve je igral tekmo, po nagrado pa poslal očeta Matjaža. ''Gotovo so občutki dobri, čeprav sem si tako jaz kot vsi drugi želeli videti na odru Anžeta, ki si je to nagrado prislužil. Narava športa je taka, da so danes igrali tekmo. Ne bi bilo pošteno do ekipe, soigralcev in lastnikov, da bi izpustil srečanje in se udeležil podelitve. V pogovoru mi je dejal, da je zelo ponosen. Biti najboljši med temi odličnimi slovenskimi športniki, je res ponos,'' je bil za sina srečen slovenski selektor.

Iztok Čop in Luka Špik, najboljša med ekipami, sta na tovrstnih podelitvah že prava veterana. Nastane ob prejemu nagrad z leti kaka razlika, nas je zanimalo. ''Ne sprejemaš bolj hladno, mogoče se odzoveš malo bolj kontrolirano kot na začetku. Vedno je dodatno zadovoljstvo, predvsem pa potrditev, da je vseeno rezultat še nekaj vreden. Včasih namreč dobiš občutek, da je bolj pomembno, iz katerega športa prihajaš kot pa rezultat. Komu si simpatičen … V takšnih trenutkih vseeno vidiš, da si preveč čustveno reagiral na določeno stvar in da stvari le niso take, kot se ti je sprva zdelo. Kaj naj rečem? Lepa samopotrditev in lep zaključek kariere oziroma polovice življenja. Prav pred polovico življenja sem namreč prvič dobil takšno nagrado,'' je odvrnil Čop, sveži veslaški upokojenec. No, vsaj v tekmovalnem smislu.