"Tina Trstenjak bo maturo opravila po olimpijskih igrah. Pošteno, ne bo je kupila."

Marjan Fabjan s svojo pojavo zbuja strahospoštovanje. Na fotografijah ga ne boste ujeli nasmejanega, v živo pa se mu nasmeh večkrat razleze čez obraz. Njegovi varovanci, ki posegajo po odličjih na tekmovanjih vseh mogočih rangov, ga imajo radi. Zavedajo se namreč, da bo storil vse, da jim pomaga. To velja tudi za svetovno prvakinjo Tino Trstenjak, ki je zaradi nedokončane srednje šole ostala brez zaposlitve v Slovenski vojski. S 57-letnim Fabjanom – zanimivo, zlatarjem po izobrazbi - smo se pogovarjali o izkupičku nedavnega svetovnega prvenstva v Astani in bremenu, ki ga ta prinaša.

S svetovnega prvenstva v Astani ste se vrnili s svetovno prvakinjo (Tino Trstenjak - op. a.), prvič v zgodovini slovenskega juda, in podprvakinjo (Ano Velenšek - op. a.). Je bilo to tisto, kar ste šli iskat v Kazahstan, ali ste računali še na kaj več? S tem mislim na še eno svetovno krono in večji uspeh v moškem delu reprezentance?

Glede na to, koliko sem sam v vložil v to prvenstvo, je bilo vse, kar sem si v resnici želel, počitek. Pred mano so že nove tekme in ogromno dela. Kar se tiče Ane in Tine, pa že zdaj vidim vse zanke in ozadja, ki jih prinaša tak rezultat. Zavedam se, da bosta vse težje prihajali do zmag, saj se bo ves svet koncentriral nanju. Zame je trenutno največja naloga to, da ju pripravim za nadaljevanje kariere.

Če dekletoma ne bi uspelo, ne bi bil žalosten, saj imamo rezultatov v judu tudi brez tega ogromno. Dejstvo je, da nikomur nisem dolžan oblikovati svetovnega prvaka.

Edino, kar je pomembno, je to, da moji tekmovalci in jaz damo vse od sebe. Potem pridejo tudi rezultati.

V času priprav na svetovno prvenstvo vas je zmotilo dogajanje v zvezi z nesojeno zaposlitvijo Tine Trstenjak v Slovenski vojski. Takrat ste izjavili, da nanjo ne boste več tako resno računali kot pred tem. Vas je potem s predstavo presenetila?

Vsi smo vedeli, da Tina spada v ožji krog favoritinj za zmago. Ali bo prva, druga ali tretja, seveda ni vedel nihče. Lahko bi bila tudi peta, vendar mislim, da je zmagala že v toliko borbah in da je zmagovala tudi v praktično že izgubljenih borbah, da smo vedeli, da bo ena od medalj prav gotovo njena. Enako je veljalo za Ano.

Kar me je najbolj zmotilo, so ljudje, ki so Tini napravili to, kar so ji.

Kaj ste mislili s tem?

Da so ji tri tedne pred svetovnim prvenstvom, poslali obvestilo, v katerem ji sporočajo, da ne bo dobila službe, ki je bila že zagotovljena s strani Olimpijskega komiteja Slovenije in ministrstva za obrambo. Razlog za tako odločitev je bila Tinina nedokončana srednješolska izobrazba, se strinjam, ampak to smo vedeli vsi. Ta zadeva je zdaj zame končana. Pri tem pa se naučil pomembne lekcije, da moram biti bolj pazljiv in da nikomur, ki mi karkoli obljublja, ne smem verjeti na besedo.

Tino je seveda vse skupaj precej potrlo, na pripravah je bila povsem iz sebe. Bilo je, kot da bi se ji zrušil ves svet.

Moja naloga pri vsem tem je bila, da jo potegnem z dna. Vsak ve, da je rušiti lahko, zgraditi pa precej težje.

Kako je zdaj s Tinino zaposlitvijo? Bodo zdaj vsi pogovori z OKS oziroma delodajalcem potekali prek vas? In dokler novice ne bodo pozitivne, ne bodo romale do nje?

Tako je. Sicer je sama storila napako, saj je preverjala spletno pošto in sporočila na telefonu. Tega ji ne bi bilo treba, še posebej ne na tako pomembnih pripravah. To je še en dokaz, da športniki ne potrebujejo mobilnih telefonov, saj to nanje vpliva negativno.

Ste bili torej zadovoljni z izkupičkom letošnjega svetovnega prvenstva? Tudi z drugim mestom?

Moram biti. Ni slabo, me pa ne gane.

Zakaj ne?

Zakaj pa bi moral biti zdaj jaz vesel? Ko pa vem, koliko truda sem moral vložiti v to in kaj vse me še čaka. Kako naj bom vesel, ko vem, kakšne skrbi vse to prinaša? Vse tekmovalke, ki so Tino gledale na blazinah, jo bodo zdaj skušale kopirati. Vsi razmišljajo o tem, kaj bom zdaj jaz storil.

Kaj pa nagrada s strani države?

Zagotovo nas bodo še nagradili, kot so nas vedno do zdaj.

Vam je predsednik Borut Pahor poslal čestitko?

Ne, dobil sem čestitko od predsednika državnega zbora Milana Brgleza, ki nam želi tudi v prihodnje veliko uspehov.

Zakaj vedno blestijo predvsem vaša dekleta?

Saj fantje tudi, a ne v takih razsežnostih. Morda je stvar v ženski mentaliteti, kaj pa vem. Samo poglejte v preteklost: imamo izjemne rezultate v atletiki, smučanju, športnem plezanju, plavanju … Vse po zaslugi žensk.

Kako ste bili zadovoljni s preostalim delom ekipe? Verjetno ste v Kazahstan odpeljali manj športnikov, pol manj kot na prejšnje prvenstvo, a zato bolj uspešnih.

Ja, ker bi bili sicer stroški res ogromni, a tudi zato, ker bi bil za vsakega, ki bi šel zraven, ta pritisk prevelik. Če že potuješ na svetovno prvenstvo, moraš ustvariti tudi nek rezultat. S seboj sem vzel le tiste, za katere vem, da so tak rezultat sposobni doseči.

Kako veliko breme je tak rezultat za Tino in Ano pred olimpijskimi igrami?

Bremena ni. Delali bomo tako kot za vsake druge olimpijske igre.

Katere bodo že za vas?

Četrte.

Z nobenih se še niste vrnili brez medalje.

Tudi če se z naslednjih vrnem brez, ne bo konec sveta. To je pač del življenja.

No, je pa to prav gotovo velik pritisk za tekmovalce.

To pa. Zato sem jaz tukaj, da jim pomagam in jih pravilno usmerjam.

Kako se tega lotite? Imate to sami na plečih ali si pomagate s športnim psihologom?

Ne, ga ne potrebujemo, vrhunske rezultate smo dosegli tudi brez njih. Tekmovalci se dobro počutijo. Kadarkoli smo v naše delo vmešavali ljudi od zunaj, se ni dobro končalo.

Kako pa jih pripravite?

Imamo svoj sistem. Delamo predvsem po azijskih metodah.

So skrivnost?

So, vsak naj se sam potrudi in pridobi ta znanja, ne da jih kopirajo. Tudi jaz sem se moral potruditi. Obiskal sem Kitajsko, Korejo in Japonsko, nabiral znanja, ki jih že 40 let sestavljam v celoto. Seveda so se mi v preteklosti zaradi tega že posmehovali, a, kot kaže, le niso bile tako neumne, kot si je kdo predstavljal.

Koliko vam pri delu pomaga Urška Žolnir?

Ogromno. Prevzela je jutranje treninge in moški del ekipe. Pred letom dni sva zamenjala in Urška je pri tem zelo uspešna. Rok Drakšič je imel krizo, a ji ga je uspelo potegniti ven in tako je spet prišel do medalje.

Kako se je spremenil vajin odnos, odkar sta oba trenerja?

Odličen odnos imava. Urška naredi vse, kar se dogovoriva, ima znanje in ga zna uporabljati. Vendar pa šele zdaj vidi, kaj vse se dogaja v ozadju, da ne gre le za treninge in tekmovanja, da je tu ogromno poudarka tudi na socialnem delu.

Kako naj tekmovalka trenira, če je lačna? Želim, da bi bili vsi športniki pravično razvrščeni, žal pa svetovni prvak, ki nima šole, ne more dobiti službe. Ampak pozabimo na to službo, osebno bom poskrbel, da bo imela dohodek, ki bo primerljiv službam, ki jih imajo poklicni športniki.

Kako je zdaj glede Tinine mature?

Opravila jo bo po olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. Pošteno, ne bo je kupila.