Športnik, ki kaže zobe multipli sklerozi #video

Gregor Selak pade v oko. Nasmejan, živahen, vedno za šale … S podobo, ki bi jo stežka povezali z multiplo sklerozo, hudo boleznijo, ki na različne načine kaže svoj brezkompromisni obraz.

Selaka je spodnesla pri 25 letih. Dobesedno. "Kar čez noč so mi odpovedale noge. Občasno mi jih je pobralo med hojo, težave sem imel tudi z ravnotežjem. To je videti tako, kot bi bil popolnoma pijan, pa seveda nisem bil," je opisal prve znake, ki so mu dali misliti, da je nekaj narobe. Najprej je bil prepričan, da gre za utrujenost, ko pa težave niso ponehale, ga je zaskrbelo.

Preberite še:

• Najboljša Zemljanka v športnem plezanju je Slovenka #foto #video
• Mešani občutki po uvrstitvi športnega plezanja v olimpijsko družino
• Nesrečni zgodbi, ki sta postali zgodbi o uspehu

Niso ga jemali resno

Poiskal je pomoč zdravnika, a ni dočakal posluha, kot bi ga človek z težavami pričakoval. "Na nevrološki kliniki me nihče ni jemal resno. Zakaj? Na splošno sem bil videti v redu, občasne epizode bolezni pa so bile vse prej kot v redu."

Nadaljnje preiskave, ki so po letu dni z magnetno resonanco potrdile strah, da gre za multiplo sklerozo, okvare na hrbtenjači in črne luknje, kot jih imenujejo, na malih možganih, je moral skoraj izsiliti.

"Gre za avtoimuno neozdravljivo bolezen. Telo dobesedno napada samo sebe, zdravniki pa ne vedo, zakaj do tega prihaja," je svoje zdravstveno stanje na kratko povzel paravitez z vertikale.

Selak v družbi najuspešnejših slovenskih športnih plezalcev na svetovnem prvenstvu v Parizu. Foto: Žiga Zupan/Sportida

Sreča v nesreči: biološka zdravila

Selaka so začeli zdraviti s kortikosteroidi, ki jih je v obliki infuzije prejemal enkrat mesečno. "Po treh dneh so me z njimi ponovno spravili na noge," pravi. Ko je po šestih mesecih doživel drug zagon oziroma poslabšanje multiple skleroze, kar je v praksi pomenilo, da je eno nogo pri hoji vlekel za seboj, so ga zdravniki napotili na komisijo, ta pa je odobrila prejemanje bioloških zdravil.

"V vsej tej nesreči sem imel tudi nekaj sreče," se je nasmehnil.  

Tudi biološka zdravila v obliki infuzije na nevrološki kliniki v Ljubljani dobiva enkrat mesečno, njihov namen pa je krepitev imunskega sistema in mielinske ovojnice, ki prekriva hrbtenjačo.

"Nihče ne ve, kaj me čaka v prihodnje, tudi biološka zdravila so šele v povojih. Sem kot testni zajček," je dejal 27-letni Škofjeločan, ki se je kljub bolezni odločil, da se po dveh letih plezalnega posta vrne k dejavnosti, ki mu že od devetega leta starosti pomeni največ.

V steni pozabi na vse težave. Foto: Luka Fonda

Oglejte si posnetek Selakovega nastopa v finalu SP v Parizu:

Plezanje je edina stvar, ki ga osrečuje

"Plezanje mi pomeni ogromno. To je edina stvar, ki me osrečuje in kjer sem jaz resnično jaz. To so trenutki, ko pozabim na vse, ko se popolnoma osredotočim samo na smer, ki je pred mano," opisuje največjo ljubezen, ki jo je pod vodstvom trenerja in nekdanjega selektorja Romana Krajnika začel gojiti kot osnovnošolec v dvorani za športno plezanje na Podnu v Škofji Loki. Danes trenira po lastnem programu pri trenerju Juretu Ravniku doma in v Plezalnem centru v Ljubljani.

Utrujenost in težave z ravnotežjem

"Bolezen se danes kaže v obliki utrujenosti in težav z ravnotežjem. Včasih sem lahko treniral petkrat na teden po dve ali celo tri ali štiri ure, danes zmorem eno uro treninga, potem pa ves naslednji dan počivam," pravi.

S plezanjem se je začel ponovno ukvarjati januarja letos, mesec dni po prvi dozi bioloških zdravil. Slišal je, da lahko plezajo tudi športniki z zdravstvenimi omejitvami in se pozanimal, kje je njegova priložnost. Na Mednarodno zvezo za športno plezanje je poslal zdravniške izvide in dobil zeleno luč za nastopanja na tekmovanjih v športnem paraplezanju.

Na zmagovalnem odru svetovnega prvenstva je Selak v kategoriji Rp3, kamor so uvrščeni plezalci z omejenim gibanjem sklepov, močjo in ravnotežjem, stopil na tretjo stopničko. Foto: Manca Čujež

Pridružil se je slovenski slepo-gluhi tekmovalki Tanji Glušič, izjemni športni plezalki, ki je pred dvema letoma na svetovnem prvenstvu v Gijonu postala svetovna podprvakinja, letos pa  je zaradi organizacijskih zapletov s strani organizatorja ostala brez nastopa, in skupaj s trenerjem Juretom Ravnikom sodeloval pri tlakovanju temeljev za snovanje slovenske paraplezalne reprezentance, katere selektor je prav Ravnik.

Finančna podhranjenost

"Reprezentanco smo ustanovili z namenom, da bi od Planinske zveze Slovenije dobili sredstva, a smo na koncu ostali praznih rok. Tudi na zvezi za šport invalidov niso imeli posluha za naše želje," je povedal Selak.

To v praksi pomeni, da si tekmovanja in treninge plačujejo sami, to pa terja svoj davek.

Selak se je po dveh tekmah (na prvi tekmi v italijanskem Campitellu di Fassa je zmagal, na drugi tekmi mastersa v avstrijskem Imstu je osvojil drugo mesto, na svetovnem prvenstvu je bil tretji) želel udeležiti tudi tekme v Angliji, a to ne bo mogoče.

Brez denarja tekme ni

"Ne morem, nimam denarja, da bi šel v Scheffield na tekmo, moram tudi nekako preživeti," pravi. Za zdaj denarno podhranjenost skuša reševati s pomočjo sponzorjev, ki so ga poznali še iz časov prejšnje plezalne kariere.

Tokio? Želja na obzorju.

Ima visoke tekmovalne ambicije, želi si nastopiti tudi na paraolimpijskih igrah čez štiri leta v Tokiu. "Nastop na igrah je seveda moja želja, je pa veliko odvisno tudi od tega, katera kategorija bo sploh dobila priložnost. Naša je za zdaj druga najštevilčnejša od vseh kategorij v paraplezanju. Podelili bodo namreč samo en komplet medalj."

Samo en komplet medalj v športnem plezanju