Poznate kakega šejka, ki bi vložil denar? (foto)

"Na kratko, nič se ne dogaja, ni denarja," je ob našem prihodu na kopališče Ilirija kratko in jedrnato povzel Tomi Martinjak, direktor bazena Ilirija, sekretar Plavalnega kluba Ilirija, ki deluje na isti lokaciji, ter vodja plavalnih šol, te so ključni dejavnik, ki danes kopališče še nekako drži nad vodo.

"Težko je reči, kaj bo, deset let je bilo precej izrečenih besed na račun našega kopališča, zdaj pa zanj ni denarja," nekoliko resignirano pripoveduje Martinjak in s tem prikima govoricam, da na prestižni lokaciji blizu osrčja mesta, kjer so se na tamkajšnji terasi sončnim žarkom nekoč lahko predajali tudi nudisti, gradbenih mojstrov, razen seveda tistih na prostovoljni bazi, še ne bomo prav kmalu srečali.

Letošnja sezona do tik pred zdajci pod vprašajem

"Izdelana je bila celotna projektna dokumentacija, a je projekt Plavalno-gimnastičnega centra Ilirija (ta sega v leto 2008, op. p.) za današnje čase zastavljen preveč velikopotezno. Če bi šlo za dva ali tri milijone evrov vreden projekt, bi bil mogoče še izvedljiv, za 60 milijonov, na kolikor je bil ocenjen, pa prav gotovo ne."

"V projekt je, kot vem, Fundacija za šport za zdaj vložila okrog 200 tisoč evrov in že to je ogromno denarja," je prepričan direktor bazena, gradnja katerega je pred 85 leti stala pet milijonov tedanjih dinarjev, od tega je kar dva milijona dinarjev prispeval legendarni konstruktor Stanko Bloudek.

Da Ilirija resnično le še životari, dokazuje tudi podatek, da letos vse do zadnjega niso vedeli, ali bo bazen sploh dočakal polnitev. Odgovorni so morali pošteno pljuniti v roke in v dveh mesecih dela, tudi s pomočjo Slovenske vojske, ki so jim v zameno za pomoč ponudili uporabo plavalnih prog, in staršev plavalcev PK Ilirija, ki se že tradicionalno priključijo udarniški akciji, bazen vendarle pripravili na obratovanje.

Direktor kopališča Ilirija: Projekt je krasen, ampak denarja zanj ni

Ker si kopališče ne more privoščiti dodatnih stroškov za najem zunanjega upravljavca, so v letošnji sezoni to vlogo prevzeli kar klubski trenerji. "Trenerji – dva sta zaposlena, dva jima pri delu pomagata, sodeluje pa še 12 učiteljev plavanja – za zdaj delamo vse. Vse temelji na prostovoljnem delu, ki je nekoč predstavljalo dodatno pomoč, danes pa je glavni del," pravi Martinjak, ki si želi, da bi našli zasebnega investitorja, ki bi v projekt vložil potrebne, a bržkone nedosegljive milijone.

"Projekt je krasen, ampak denarja zanj ni. Povedano po pravici, nam je vseeno, kakšen je, želimo si le pokritega bazena in s tem pogojev za normalen trening," poudarja Martinjak, ki se ne bi branil niti montažnega balona, a bi zanj potrebovali vsaj še prizidek z garderobami in prhami.

"To je začaran krog. Težko je kaj bistveno spremeniti, objekt oziroma njegovo pročelje je navsezadnje spomeniško zavarovano," potarna dolgoletni član PK Ilirija, ki zagovarja izvedbo minimalnega projekta, ki ga ocenjuje na tri milijone evrov.

Predsednik PK Ilirija še vedno verjame v projekt

Kaj o prihodnosti kopališča Ilirija meni dolgoletni predsednik Plavalnega kluba Ilirija in direktor podjetja ZIL inženirig Nestor Mankoč, je težko reči, saj je svoj odgovor za naš medij podal le v elektronski obliki, pa še ta bolj diši po splošnem odgovoru.

Zapisal je, da še vedno verjame v projekt Plavalno-gimnastičnega centra Ilirija, da pa je v današnjih kriznih časih projekt še toliko bolj občutljiv, saj predstavlja tako strokovno kot finančno-organizacijski izziv.

"Vidimo pa možnost sofinanciranja iz evropskih sredstev, za kar se trudimo že mnogo let. Verjamemo, da bo v prihodnosti tak ali podoben športni center stal v veselje in uporabo vseh meščanov," je zapisal v elektronskem sporočilu in dodal: "Ilirjani smo trdoživi in z veliko ljubezni in skrbnosti vsako leto skrbimo za bazen z okolico z obilo prostovoljnega dela in prispevkov. Seveda pa bi si vsi želeli delovati v modernem in tehnično naprednem objektu, ki bi omogočal primerno osnovo vsem kategorijam plavalcev," je še zapisal.

Bazen z najbolj čisto vodo v Sloveniji

Kopališče Ilirija ima trenutno dopoldneve zapolnjene s športnimi dnevi, a kaj ko so cene vstopnic tako nizke, da komaj pokrijejo stroške reševalcev. Veliko stavijo na plavalne šole, nekaj je tudi starejših kopalcev, ki imajo na Iliriji mir, obilo prostora za vodno rekreacijo, za povrh pa še najbolj čisto bazensko vodo v Sloveniji. Koliko tega je na račun dejstva, da je frekvenca obiska nizka, verjetno ni težko razbrati.

Poznate kakega šejka, ki bi vložil denar?

Temeljni kamen za plavalni kompleks, takrat poimenovan Športno-poslovni center s parkirno hišo, je ljubljanska županja Vika Potočnik postavila že daljnega leta 1999, od takrat se razen priprave dokumentacije na bazenu konkretno ni zgodilo nič.

Kdaj bo postavljen naslednji kamen, ki bi za seboj lahko potegnil tudi korenite spremembe, ne ve nihče, se pa vsi zavedajo, da Plavalni klub Ilirija nujno potrebuje nov, pokrit olimpijski bazen. Da išče ljudi z idejami in poznanstvi, možnostjo in znanjem, da jih tudi realizira.

Mimogrede, poznate kakšnega šejka, ki se je naveličal vlaganja v formulo ena ali klubski nogomet?