Četrtek, 10. 11. 2022, 9.45
1 leto, 5 mesecev
Med aklimatizacijo so se odločili za drugačen izziv
Nov podvig slovenskih alpinistov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,26
1
Matija Volontar, Žiga Oražem in Bor Levičnik so konec oktobra v Himalaji preplezali 1100 metrov dolgo prvenstveno smer na 6180 metrov visoko goro Pomlaca.
Slovenski alpinisti Matija Volontar, Žiga Oražem in Bor Levičnik so konec oktobra v Himalaji preplezali 1100 metrov dolgo prvenstveno smer na 6180 metrov visoko goro Pomlaca, ki se imenuje tudi Ngole East. Prvi cilj je bil sicer Tengi Ragi Tau, a so se plezalci med aklimatizacijo odločili za drugačen izziv.
Prvi cilj jesenske odprave, katere člani so bili Volontar, Oražem in Levičnik, je bil skoraj 7000 metrov visok Tengi Ragi Tau (6938 m), so sporočili s Planinske zveze Slovenije. Stoji v nepalskem delu Himalaje na meji med dolinama Rolwaling in dolino Thame. Dostop v dolino Thame je v začetnem delu skupen s potjo, ki vodi pod najvišjo goro na svetu, Everest.
Trije izkušeni plezalci, ki so tako doma kot v Južni Ameriki že plezali skupaj, poleg tega so bili v preteklosti vsi člani slovenske mladinske alpinistične reprezentance, pa so med aklimatizacijo opazili še eno zanimivo možnost, goro Pomlaca. To je manj znani 6180 metrov visok vrh, ki se imenuje tudi Ngole East.
"Nepoznana gora nas je omrežila in odpovedali smo se osnovnemu cilju"
"Precej presenetljivo je najti še tako neraziskan vrh v priljubljeni dolini Khumbu, a prvi razlog je, da je Pomlaca v senci veliko večjih vrhov. Drugi razlog je, da je težko najti pot do vznožja gore. Pet ur smo iskali pot med seraki. A nepoznana gora nas je omrežila in odpovedali smo se osnovnemu cilju, na katerega smo se pripravljali več mesecev, in osredotočenost preusmerili na novo goro," je za PZS povedal vodja odprave Volontar.
"Motivacija za popolnoma nedotaknjeno in plezalsko zanimivo steno je bila večja od načrtovanega cilja, tako smo se odločili za poskus."
"Motivacija za popolnoma nedotaknjeno in plezalsko zanimivo steno je bila večja od načrtovanega cilja, tako smo se odločili za poskus," je dodal Levičnik.
Po dobrih osmih urah plezanja že na vrhu
Dobro aklimatizirana ekipa je do vrha preplezala v izjemno hitrem času, po dobrih osmih urah so že stopili na vrh. "Prva tretjina stene je precej strma oziroma navpična, večinoma smo plezali po zbitem snegu, ledu in nekaj tudi po skali. Ves čas je bilo od 70 do 90 stopinj naklona. Srednji del stene je bil malenkost položnejši, vendar nas je iskanje primernih prehodov dodobra zaposlilo. Za premagovanje vršnega grebena smo večinoma plezali po skali z izjemo zadnjih 50 metrov, ko se je teren postopoma položil in nas pripeljal na vrh Pomlace," je pojasnil Levičnik.
Dobro aklimatizirana ekipa je do vrha preplezala v izjemno kratkem času, po dobrih osmih urah so že stopili na vrh.
"Screaming Barfies"
Smer so poimenovali Screaming Barfies, kar bi v slovenščin pomenilo, da je to tisti občutek, ki ga dobiš v prstih, ko po otrplosti od mraza spet začne krožiti kri in zelo boli. "Smer ponavadi dobi ime po prigodi, ki se zgodi med samim plezanjem. Tokrat je bil med plezanjem peklenski mraz, ki je povzročil krike ob vračanju krvi v ude," je razložil Volontar.
"Francoska ekipa je leta 2005 že stala na vrhu. Drži pa, da smo prvi, ki smo preplezali zahodno steno."
Pred njimi na vrhu francoska ekipa, a prvi so preplezali zahodno steno
Čeprav so bili fantje sprva po govoricah tamkajšnjih prebivalcev mnenja, da so preplezali deviški vrh Pomlace, kar so jim tudi potrdili kronisti nepalskih odprav (Himalayan Database) v Kathamnduju, so kasneje ugotovili, da to ne drži popolnoma. "Po več urah brskanja po spletu in kontaktiranju različnih ljudi sem le prišel do informacije, da nismo prvi, ki smo osvojili ta vrh. Francoska ekipa je leta 2005 že stala na vrhu. Drži pa, da smo prvi, ki smo preplezali zahodno steno," je dodal vodja odprave Volontar.
1