Slovenska odprava osvojila vrh, na katerem pred njo ni stal še noben Slovenec

Odprava, ki je Himlung nameravala osvojiti že pred dvema letoma, a so načrt zaradi epidemije novega koronavirusa prestavili, je imela osem članov, pod vodstvom Stojana Burnika so jo sestavljali še Uroš Cigljar, Boštjan Dečman, Tomaž Erpič, Viki Grošelj, Gregor Marinšek, Nejc Škrablin in Iztok Tomazin.

V Nepal so dopotovali 5. oktobra, v katastrofalnih vremenskih razmerah pa iz naselja Koto na višini 2600 metrov začeli pristopni pohod.

"V treh dneh nenehnega močnega dežja, ko so nas dodatno ogrožali narasli hudourniki in zemeljski plazovi, se nam je uspelo prebiti do naselja Phu, na višini 4100 metrov. Dva dni pozneje smo dosegli bazni tabor na višini 4830 metrov, v katerem je bilo več kot meter snega, na gori pa je bilo snega še 2 do 3 krat več. Kljub še vedno nestabilnim razmeram, nam je 11. oktobra uspelo postaviti tabor 1 na višini 5400 metrov, 16. oktobra pa tabor 2 na višini 6200 metrov.Dan zatem so iz tabora 2 proti vrhu odšli Cigljar, Dečman, Marinšek, Škrablin in Tomazin. Po dobrih devetih urah vzpenjanja so ob 12.30 dosegli vrh, kar je po dosegljivih podatkih prvi slovenski vzpon na to himalajsko goro," je iz Himalaje sporočil vodja odprave, Burnik.

Ciglar, Dečman in Škrablin so se nato s smučmi spustili z vrha do tabora 2, Marinšek pa do baze. To je bil tudi prvi slovenski smučarski spust z vrha gore. V okviru raziskav za morebitne naslednje slovenske odprave na to področje, so se člani odprave povzpeli tudi na več okoliških pet tisočakov. Grošelj se je povzpel na 5405 metrov visoko neimenovano koto in jo poimenoval Vrh fakultete za šport. Zaradi nenavadno nizkih temperatur in močnih vetrov so opustili nove poskuse vzpona na Himlung.

Sportal Silvo Karo drugi Slovenec z zlatim cepinom za življenjsko delo