Nedelja, 11. 8. 2019, 12.46
4 leta, 8 mesecev
Katja Kadić bo svetovno prvenstvo morala spremljati od doma
Nesreča vedno pride v napačnem trenutku, tudi v primeru vrhunske plezalke #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,20
1
24-letna športna plezalka Katja Kadić bi te dni morala piliti zadnje detajle na svetovnem prvenstvu na Japonskem, a jo je poškodba rame prislila, da bo svoje kolege in kolegice morala spremljati od doma.
Nesreča nikoli ne počiva, za nameček zna izbrati res napačen čas. Tudi v primeru Katje Kadić, 24-letne športne plezalke iz Plezalnega kluba Stena, lani 5. v skupnem seštevku balvanskega plezanja, ni nič drugače. Letos je bila pripravljena tako kot še nikoli, že na svetovnem prvenstvu v Hačiodžiju je želela (u)loviti olimpijsko vozovnico za Tokio, a ji poškodba tega ne bo dovolila. Zaradi težav z desno ramo bo svoje športne kolege in kolegice morala spremljati od doma.
Kadićeva kljub težki situaciji ne obupuje. Njena želja po uvrstitvi na olimpijske igre še vedno živi.
Katja Kadić, diplomantka fizioterapije na zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripadnica športne enote Slovenske vojske, je v letošnji sezoni dvakrat zasedla 6. mesto, nato pa si med plezanjem na balvanski tekmi Triglav The Rock Ljubljana, kjer je bila na koncu tretja, poškodovala ramo, kar je pripeljalo do predčasnega konca sezone. A mila in vedno široko nasmejana Ljubljančanka še zdaleč ne obupuje in ne meče puške v koruzo. Za to preprosto ni časa. Solze so se posušile, upanje se vrača. Oprime se vsake slamice upanja, ki bi jo vodila do čimprejšnje odprave poškodbe, zraven pa pripravlja še svoj prvi profesionalni plezalni tabor, na katerem želi nadobudne plezalce, stare od 12 do 16 let, popeljati na še višjo raven.
Zaradi poškodbe rame je vaša sezona žal končana. Kakšno je trenutno stanje?
Edino razliko za zdaj opazim ponoči, ko končno spet lahko bolje spim. Prej sem se zaradi konstantnih bolečin v rami kar naprej prebujala. Ker so mi zdravniki to prepovedali, že od konca junija ne plezam, izvajam pa najrazličnejše vaje, da vsaj malo ohranjam formo. Skratka, delam res vse, samo plezam žal ne. To se seveda pozna tudi na telesu. Moje prstne blazinice so že povsem zmehčane, prvič po 13 letih imam prstne odtise (smeh, op. a.).
Ramo ste si dodatno najverjetneje poškodovali na balvanski tekmi v Ljubljani, težave pa so bile menda prisotne že prej.
Res je, že na začetku sezone v balvanih sem v desni rami čutila bolečine, a ni kazalo, da bi šlo za kaj hujšega, zato sem še naprej plezala.
Dodatno sem se verjetno poškodovala na tekmi v Ljubljani, ko sem že na prvem balvanu začutila čudno bolečino v rami. Bilo je, kot bi mi hotelo ramo vreči iz sklepa in nazaj. Zaradi adrenalina sem takrat s plezanjem nadaljevala in šele pozneje, ko se je telo ohladilo, začutila, da nekaj ni v redu. Vseeno sem vztrajala do konca, do zadnjega balvana, kar zdaj, če pogledam nazaj, morda ni bilo najpametneje.
Prepričana sem bila namreč, da gre za poškodbo mišičnega izvora, pa žal ni bilo tako. V rami mi je preskakovalo, ponoči sem se prebujala … Mislim pa, da ni šlo za nadaljevanje poškodbe z začetka sezone, ampak da je ta, ki me pesti zdaj, bolj povezana z mojimi rameni, ki so preveč postavljena oz. obrnjena naprej.
Junija sem se tako odpravila na slikanje rame in bila ob izvidih res šokirana. Nisem si mislila, da je tako hudo. Izkazalo se je, da je hrustanec v sprednjem delu rame odlomljen, težava pa je, ker se hrustanec ne obnavlja. Iz tega se lahko razvije artroza, vse mogoče, skratka ob izvidih se mi je podrl svet.
Seveda se sprašuješ, zakaj se je to moralo zgoditi ravno zdaj, v najpomembnejšem delu sezone, a tako je. Želim verjeti, da je vsaka slaba stvar za nekaj dobra. Bolje je, da se mi je to zgodilo zdaj kot pa v polfinalu svetovnega prvenstva.
Zdaj redno obiskujem fizioterapijo, upam, da se bom lahko izognila (artroskopski) operaciji.
Lani je na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku na balvanski tekmi zasedla 12. mesto.
Na letošnjem svetovnem prvenstvu v Hačiodžiju bo nastopilo 13 slovenskih plezalcev. Več o njihovih pričakovanjih si lahko preberete TUKAJ.
Predvidevam, da konkretnejših načrtov glede plezalne sezone ne delate, ker je stanje poškodbe še bolj kot ne v zraku.
Res je, sezona je žal končana, in to v najbolj neprimernem trenutku. Res sem si močno želela na svetovno prvenstvo in upala, da bo rama zdržala, žal ni. Mislim, da je zdaj najpomembneje to, da poškodbo odpravim, saj bi v nasprotnem primeru vse skupaj lahko imelo dolgoročnejše posledice.
Odpade tudi moj nastop na kvalifikacijski tekmi novembra v Toulusu, saj bom izpustila najmanj tri tekme v težavnosti in se tja ne bom mogla kvalificirati.
Kljub vsemu upanja na uvrstitev na olimpijske igre nisem izgubila. Še vedno je to moj cilj. Še vedno imam priložnost na evropskem prvenstvu prihodnje leto, če se mi seveda uspe rehabilitirati in bom ustrezno pripravljena.
V trenutku, ko sem dojela, da je sezona zame končana, sem se počutila res grozno. Nekaj dni sem samo jokala in se spraševala, zakaj ravno zdaj. Vendar ponavljam, verjamem, da je vsaka stvar za nekaj dobra.
Ste ugotovili, za kaj je dobra ta poškodba?
Ne, še vedno čakam na odgovor (smeh, op. a.), je pa najpomembnejše to, da se rama pozdravi. Gledam predvsem dolgoročno..
Med 19. in 23. avgustom v Ljubljani organizirate plezalni kamp za plezalce, stare od 12 do 16 let (težavnost nad 7a). Predvidevam, da se vam je ideja porodila v času poškodbe, saj bi bili sicer v tem obdobju ravno na svetovnem prvenstvu.
Res je, ideja se mi je porodila naknadno, veliko mi je pri tem pomagal tudi moj fant Žiga (Debevec, nekdanji tekmovalec v športnem plezanju, op. a.)
Svoje znanje rada predajam drugim, že nekaj let na plezalnih tečajih delam z odraslimi.
V tečaj bom vpeljala tudi znanje iz prve pomoči pri plezanju, ki sem jo obravnavala tudi v svojem diplomskem delu, predvsem bo poudarek na preventivi. Stvari, ki jih ne uporabljamo, in tako je tudi z znanjem prve pomoči, preprosto pozabimo, kar ni prav.
Tečaj bo potekal na Bolder sceni, glede lokacije za izvajanje tečaja težavnosti pa se še odločam. Rada bi, da bi čim več časa preživeli v naravi. Z nami bo sodeloval tudi kondicijski trener Marko Mrak.
Z reprezentančno kolegico Mio Krampl na tekmi svetovnega pokala v Munchnu, kjer je Kramlova osvojila 3., Kadićeva pa 6. mesto.
Letos ste bili dvakrat šesti v balvanih, ste čutili, da bi to lahko bilo vaše leto?
Da, mislim, da sem bila res zelo dobro pripravljena, bolje kot lani, čeprav se to rezultatsko žal ni poznalo (lani je bila 5. v skupnem seštevku balvanov, op. a.). Ne vem, kje je razlog. Morda si ne zaupam dovolj. Ne vem, vem, da mi je bila postavitev balvanov na tekmi v Münchnu pisana na kožo, pa se mi ni izšlo.
Morda ne znam dobro obvladovati pritiska. Nekajkrat sem bila tudi pri športni psihologinji in mislim, da mi to pomaga, vsaj v kvalifikacijah in polfinalu.
Tudi pri hitrostnem plezanju sem napredovala, zdelo se mi je, da je realno, da čas spravim pod deset sekund. Če ne bi prišlo do poškodbe ...
Preberite še:
1