Druga kariera
Nedelja, 22. 3. 2020, 17.00
4 leta, 9 mesecev
Druga kariera (150.) – Jernej Godec
Slovenski olimpijec z doktoratom v žepu o stanju v ZDA iz prve roke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,35
3
V 150. delu rubrike Druga kariera gostimo nekdanjega plavalca in olimpijca, slovenskega rekorderja Jerneja Godca, ki od leta 2004 živi in dela v ZDA. Diplomiral je na univerzi Berkley, doktoriral pa na prestižnem Harvardu. Kaj počne danes in kako spremlja koronakrizo, ki v teh dneh v primežu drži tudi ZDA?
Nekdanji plavalec Jernej Godec je vzorčni primer športnika, ki mu je športno pot uspelo nadgraditi z akademsko in po koncu uspešne športne kariere, ki ga je dvakrat odpeljala na olimpijske igre, nikoli ni imel težav s svojo identiteto. Izobrazba in dejstvo, da zaradi nje lahko v življenju počne tisto, kar ga veseli, mu pomenita več kot bi mu olimpijska medalja. Že od leta 2004 živi in dela v ZDA. Kaj počne in kako gleda na krizne razmere, povezane z novim koronavirusom, mimo katerega te dni preprosto ne moremo?
"Precej več mi pomeni, da sem se s plavanjem dokopal do diplome na Berkleyju in doktorata na Harvardu, kot pa če bi z njim prišel do olimpijske medalje. Ta bi zdaj stala nekje na polici, z izobrazbo pa sem dobil precej več, kar mi bo pomagalo vse življenje. Delal bom tisto, kar me zares veseli."
Tokrat smo se pogovarjali z nekdanjim vrhunskim plavalcem Jernejem Godcem, nekdanjim plavalcem ljubljanske Ilirije, članom slovenske plavalne reprezentance, slovenskim rekorderjem na 50 metrov prosto in dvakratnim udeležencem olimpijskih iger, ki je tudi na študijskem področju nizal nadpovprečne rezultate.
Jernej s sinom Omijem, ki bo junija praznoval prvi rojstni dan.
Godec, ki od leta 2004 živi in dela v ZDA, je bil eden prvih slovenskih športnikov, ki so študirali onkraj Atlantika. Na podlagi polne plavalne štipendije, ki je vključevala šolnino, plačilo šolskih učbenikov, zdravstveno zavarovanje ter nekaj žepnine za plačilo stanovanja in hrane, je leta 2004 postal študent kalifornijske univerze Berkeley, kjer je študij na področju molekularne in celične biologije končal z odliko.
Študij je nadaljeval na prestižni univerzi Harvard v Bostonu, kjer je za izstopajoče doktorsko delo prejel posebno priznanje Modell Award, ki jo Harvard Medical School vsako leto podeli najboljšemu doktorskemu študentu s področja imunologije.
V enem od preteklih intervjujev za Sportal je dejal, da sta mu kakovost življenja in izobrazba pomembnejši kot olimpijska medalja. "Odlično je, da sem bil tudi v plavanju zelo uspešen, mi pa precej več pomeni, da sem se s plavanjem dokopal do diplome na Berkleyju in doktorata na Harvardu, kot pa če bi z njim prišel do olimpijske medalje. Ta bi zdaj stala nekje na polici, z izobrazbo pa sem dobil precej več, kar mi bo pomagalo vse življenje. Delal bom tisto, kar me zares veseli."
Godec je poročen z dermatologinjo nigerijskega rodu Tobi Ogbechie Godec in je oče malega Omija, ki bo junija praznoval prvi rojstni dan.
Z družino so zaradi ženine specializacije nekaj časa živeli v New Yorku, lansko poletje pa so se preselili nazaj v Boston.
Godec se danes ukvarja z investicijami v biotehnološke start-upe v zgodnjih fazah razvoja novih terapij. Trenutno je zaposlen v družbi tveganega kapitala Atlas Venture.
Zaradi geografske oddaljenosti smo se z Jernejem pogovarjali po sodobnih elektronskih kanalih.
Z ženo Toni, ki je po poklicu dermatologinja.
Že od leta 2004 živite v ZDA, kjer ste obiskovali in uspešno zaključili dva dodiplomska in doktorski študij. Kdaj ste začutili, da vas novi koronavirus ne bo zaobšel, da se obeta nekaj, česar še nismo doživeli?
V službi smo že januarja začutili, da se dogaja nekaj resnega. V Wuhanu na Kitajskem, kjer se je vse skupaj začelo, je namreč kar nekaj večjih biotehnoloških pogodbenih raziskovalnih organizacij, s katerimi sodeluje več naših podjetij. Najprej se je začelo zapletati pri transportu materialov med ZDA in Kitajsko, nedolgo zatem so na veliko začeli omejevati oziroma ukinjati delo, kar je pomenilo, da gre za nekaj resnejšega.
Na začetku je bilo na zunaj sicer videti, da bo ta epidemija nekaj podobnega kot je bila epidemija SARS in MERS, ko pa je bilo februarja očitno, da se covid-19 izredno hitro širi po svetu, je postalo jasno, da bodo posledice v tem primeru bistveno večje.
Kako sami gledate na trenutne razmere? Ste zaskrbljeni?
Zaskrbljen sem predvsem zato, ker veliko ljudi položaja še vedno ne jemlje resno, s tem pa "pripomorejo" k hitrejši širitvi virusa, ki bo zagotovo zahteval še več žrtev. V ZDA gre sicer ozaveščanje počasi na bolje, morda zaradi pretresljivih številk, ki prihajajo iz Italije, verjetno pa tudi zaradi ukrepov države, ki omejuje druženje ljudi.
Že nekaj azijskih držav je dokazalo, da je s pravilnimi ukrepi virus mogoče obvladati, optimističen pa sem tudi glede tega, da bo še letos odobreno kakšno zdravilo, ki bo pomagalo pri hitrejši ozdravitvi.
Kako vam pri razumevanju razmer pomaga vaše strokovno znanje?
Po eni strani pomaga, predvsem kar zadeva spremljanje epidemiologije ter cepiv in zdravil v razvoju. Kar nekaj zanimivih študij na to temo se je že začelo, nekaj tudi že z optimističnimi, še vedno zelo zgodnjimi rezultati.
Sicer bo trajalo še nekaj časa, da bomo imeli na voljo učinkovito in varno sredstvo proti virusu, je pa zelo impresivno, kako hitro se je znanstvena skupnost odzvala na to težavo in v praktično dveh mesecih že začela s kliničnimi študijami pri pacientih.
Po drugi strani pa pri koronavirusu ni kaj dosti več za razumeti kot to, da gre za resno bolezen, ki se hitro širi in jo moramo jemati resno, upoštevati navodila in se nekaj časa držati doma.
Kaj sem zdi največja težava tega virusa?
Seveda je dejanska resnost te bolezni, ki lahko hudo prizadene tako starejše kot tudi mlade, zelo skrb vzbujajoča. Hkrati pa je ena večjih težav tudi ta, da mnogo okuženih ljudi ostane brez simptomov bolezni oziroma so ti zelo blagi in zato še vedno hodijo naokrog in na veliko širijo virus.
Virus se začne izločati zelo hitro po okužbi, tako da tudi ljudje, ki pozneje razvijejo simptome, lahko prenesejo virus na kar nekaj ljudi, preden se sploh zavedo, da so bolni.
Kako Američani dojemajo razmere?
Zelo različno. Nekateri so zaskrbljeni in se držijo doma, drugi pa so še vedno prepričani, da je odziv nadvse pretiran. Tudi odziv predsednika Trumpa, ki je še pred dobrim tednom dni razglašal, da je gripa precej hujša kot covid-19 in podobne netočnosti, je bil napačen.
Veliko se govori tudi o ekonomskem vplivu virusa, ki skrbi vse.
Ne gre samo za borzo, ki že desetletja ni beležila tako velikih padcev, in za velika podjetja v potovalni industriji, ki so začasno ostala brez posla. Gre tudi za mala podjetja, restavracije, trgovine in podobne obrate, ki nimajo veliko rezerv in na veliko zmanjšujejo delovno silo, da poskusijo preživeti nekaj tednov, če ne mesecev, z minimalnim prometom.
Vlada veliko govori o tem, kako bi pomagala podjetjem in ljudem, a za zdaj še brez podrobnosti.
Vsekakor bo trajalo kar nekaj časa, preden si ekonomija popolnoma opomore.
Velika težava so tudi stroški v zdravstvu in preveliko število ljudi brez zdravstvenega zavarovanja.
Država je že razglasila, da testiranje pacientov ne bo plačljivo, o zdravljenju tistih, ki ga bodo potrebovali, pa se še ne ve točno.
V Sloveniji nas večina dela od doma, tudi vi?
Da, v mojem podjetju že skoraj dva tedna vsi delamo od doma, tudi pri ženi v službi so precej omejili obiske pacientov in so dovoljeni samo za nujne primere.
Kar nekaj najinih prijateljev je zdravnikov v lokalnih bolnišnicah in tako iz prve roke slišiva, kako hude so razmere "na bojišču", tako za paciente kot tudi za medicinsko osebje.
Nam doma ni hudega, še lepo je, saj smo več časa skupaj. In to, da ostanemo doma, je res najmanj, kar lahko storimo za omejitev nadaljnjega širjenja bolezni.
3