Curling ali kako so Škoti osvojili Slovenke

Prve omembe tega športa, ki bi ga tako na hitro poimenovali "balinanje na ledu", zasledimo v 16. stoletju, ko je v Paisleyju notar John McQuhin opisal dogodek, na katerem so krajani tekmovali v metanju kamnov po ledu. Verjetno si takrat niso mislili, da bodo s tem metanjem kamna po ledu ustvarili nacionalni šport in bo ta postal eden od uradnih športov na zimskih olimpijskih igrah.

Prelomno leto za curling je bilo 1924, ko je v Chamonixu postal tudi olimpijski šport. Od leta 1932 do 1998 so ga nato izbrisali s seznama olimpijskih disciplin, potem pa so ga nanj spet uvrstili leta 1998 na igrah v Naganu.

Slovenski curling Dvanajst let po Naganu so se organizirali tudi slovenski ljubitelji curlinga in ustanovili prva dva kluba (Ljubljana in Zalog), marca pa še Curling zvezo Slovenije (CZS). Skoraj sočasno so tudi Jeseničani ustanovili lasten klub. In potem se je vse odvijalo zelo hitro. V enem mesecu so se včlanili v Svetovno curling zvezo (WCF), malce pozneje postali še člani Olimpijskega komiteja Slovenije in konec leta še vstopili v Evropsko curling zvezo. Dve leti pozneje je slovenska ženska reprezentanca osvojila drugo mesto na evropskem prvenstvu v skupini C ter si priborila nastop na evropskem prvenstvu skupine B na Norveškem.

Slovensko reprezentanco so zastopale Valentina Jurinčič (vodja), Anja Kresnik, Petra Klemenc in Tjaša Jazbec. Gre za prvo srebrno kolajno ter prvo napredovanje v višjo skupino evropskega curlinga v Sloveniji. Za Slovenijo je bilo to šele tretje evropsko prvenstvo, ki se ga je udeležila, zato je srebrna kolajna še toliko večji uspeh.

To je bil dovolj velik razlog, da smo na enem izmed zadnjih treningov obiskali punce v ledeni dvorani v Zalogu in jih malce povprašali, kako so zašle na curling in kaj pričakujejo od EP na Norveškem, ter se poskušali naučiti čim več o tem športu.

Nekaj minut pred treningom smo se usedli v topel bar pred mrzlo dvorano in mlade punce, ki so iz vsepovsod po Sloveniji, ena iz Kopra, druga iz Šentjurja, tretja iz Radovljice in četrta iz Krškega, so živahno začele pripovedovati o svojih športnih podvigih.

"Dvakrat šala, tretjič pa zares!" Valentina, ki je v curlingu v Sloveniji že od samega začetka od leta 2010, je začela: "Videla sem jumbo plakat, ki je vabil na dneve odprtih vrat curlinga, pa sem si rekla, da grem pogledat. Najprej se mi je zdel smešen šport, saj pometajo po ledu. (smeh) A ko sem prišla sem, me je prevzelo. Najprej ljudje, ki sem jih tukaj spoznala. Tako sem dobila nove dobre prijatelje, nato pa še šport. S svojim navdušenjem sem okužila še Anjo in jo povabila, da se mi pridruži."

Petra in Tjaša sta bili sostanovalki, ki sta želeli v Ljubljani spoznati še kaj več, in tako ju je splet naključij pripeljal na curling. "Najprej je bila šala, potem pa sva spoznali super ljudi in postalo je zares (smeh). Dvakrat šala, tretjič je šlo pa zares."

Aprila letos so punce skupaj nastopile na državnem prvenstvu, a so osvojile četrto mesto. "Prepričane smo bile, da smo igrale zelo dobro, a ker rezultat tega ni pokazal, smo se odločile, da gremo na izbor v Bratislavo. Izbor reprezentanc se igra na pravem ledu, saj se na našem ledu ne igra pravi curling. To je led za hokej, in kamen nikoli ne gre tako, kot si zamisliš. Na izbor se lahko prijavijo vse ekipe, v našem primeru tista, ki je zmagala na državnem, in me, ki smo bile četrte. Tam se igra na dve dobljeni tekmi, in ker smo prvi dve dobili, nam sploh ni bilo treba igrati tretje. Tako smo postale reprezentanca Slovenije," razložijo punce.

Kdo meče, kdo pometa? Punce imajo določen vrsti red metanja kamna, ki so ga določile na podlagi izkušenj. "Jaz mečem zadnja kamne, Anja je tretja, Tjaša druga in Petra prva. Prvi, drugi in tretji igralec mečejo in pometajo kamne, jaz, ki sem četrti igralec in skip, pa sem dogovorna za taktiko, pomeni, da odločim, kam se bo metalo prvih šest kamnov. Pometam pa samo kamne v hiši," razloži Valentina.

Treninge imajo trikrat tedensko oziroma kolikor jim čas zaradi služb dovoli. "Največ pa odnesemo od priprav, ko gremo v Bratislavo ali Kitzbühel. Tam imajo pravi led. Ko treniramo v Avstriji, imamo na voljo tudi avstrijskega trenerja Andreasa Unterbergerja, ki je bil z nami na Danskem in bo z nami tudi na Norveškem. V Sloveniji imamo inštruktorje, ki so hodili na izobraževanje. Pomagata nam Gregor Verbinc in Jure Čulič, " razloži Valentina.

Ker je še vse bolj v začetnih povojih, so v marsičem punce prepuščene same sebi. Tako si same nabirajo sponzorje, pohvalijo se, da jih področje Krškega predvsem zaradi Tjašine zagnanosti najbolj podpira, drugače pa so bolj kot ne same svoje sponzorke. "In seveda naši starši," dodajo v malce hudomušnem smehu.

Upajo, da bodo, ker počasi prihajajo rezultati, tudi njihovi denarni prispevki manjši ter bodo dobile denar od sponzorjev in zveze.

In kaj pričakujejo od EP? "Naš cilj je ostati v skupini B, saj gremo, če bomo devete ali desete, nazaj v skupino C."

Na EP na Norveškem jih bo spremljal Marko Šinkovec, predsednik Curling kluba Ljubljana in član slovenske moške curling reprezentance, ki upa, da bo punce enkrat spremljal tudi na olimpijske igre, a do tja je še dolga pot.