Petek, 10. 3. 2017, 4.08
6 let, 6 mesecev
Intervju z Aleksandrom Pučkom, predsednikom Boksarske zveze Slovenije
Boks v Sloveniji raste. Počasi, a vztrajno.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,80
3
"Vsi skupaj se trudimo za popularizacijo boksa v Sloveniji," nam je od predstavitvi boksarskih gala večerov v organizaciji Dejana Zavca povedal predsednik Boksarske zveze Slovenije Aleksander Pučko. Ta šport pri nas tudi po Zavčevi upokojitvi raste, cilj pa je vsak enega slovenskega borca spraviti na olimpijske igre v Toko.
Najprej o sistemu domačih tekmovanj. Kakšen je, kako bomo dobili državne prvake?
Prvi korak, ki ga mora boksar premagati, je slovenska boksarska liga. Slovenska boksarska liga je kvalifikacijski turnir za državno prvenstvo. Do zdaj smo imeli 170 boksarjev, ki so se preizkusili v tej ligi, le najboljših osem po težnostnih in starostnih kategorijah se na koncu pomeri na državnem prvenstvu za naslove prvakov. Letos so štirje krogi že za nami, dva še pred nami, državno prvenstvo pa bo 7., 8. in 9. aprila v Portorožu.
Državno prvenstvo je enkraten tridnevni dogodek. Četrtfinale bo v petek, polfinale v soboto in finale v nedeljo.
Kako se Zavčevi boksarski gala večeri vključujejo v koncept tekmovanj pod okriljem BZS?
Serija boksarskih večerov v organizaciji Dejana Zavca bo dobrodošla popestritev tekmovalnega programa slovenskih amaterjev.
Stroka nekako pravi, da naj bi v amaterskem boksu vsak borec na leto preživel od 10 do 20 dvobojev. Slovenska boksarska zveza jim jih v tem trenutku prek lige zagotavlja šest, v državnem prvenstvu še tri, ti gala večeri pa so nekakšna popestritev. To je dodatna izkušnja in dodatna motivacija za vse te fante, ki jih še čaka naporno delo.
Vemo, da boksar potrebuje približno deset let, da postane dober, zato je ta popestritev programa, to dodatno tekmovanje odlično tudi v tem pogledu. Z Dejanom smo uskladili datume tekmovanj, tako da se ne križajo z mednarodnimi boksarskimi turnirji, evropskimi in svetovnimi prvenstvi, niti z domačimi tekmovanji. Sodelujemo z roko v roki, pomagamo drug drugemu in vsi skupaj skrbimo za promocijo slovenskega boksa.
To je torej dopolnitev programa, tako za fante kot tudi za vse gledalce, ljubitelje. Naj povem, da v tem trenutku slovenski boks spremljajo le tisti najbolj zagreti navijači in boksarski poznavalci, s tem dogodkom pa ga bomo približali širšemu krogu ljudi.
Kakšen pa je izbor borcev za večja tekmovanja? Kakšne so kvalifikacije, obstajajo lestvice?
Denis Lazar je bil po Dejanu Zavcu in Boštjanu Kerinu med slovenskimi boksarji še najbližje nastopu na olimpijskih igrah.
Kvalifikacije se spreminjajo iz leta v leto. Za zadnje olimpijske igre v Riu sta bila dva kvalifikacijska turnirja, en svetovnega in en evropskega ranga. Na tem smo tudi mi imeli svoje predstavnike. Vsi ti, ki jih bodo gledalci lahko spremljali na gala boksarskih večerih, so bili tam. Najboljši uspeh je dosegel Denis Lazar, ki je borbo za uvrstitev na olimpijske igre izgubil proti aktualnemu evropskemu prvaku iz Rusije. Z njegovim dosežkom je bila Slovenija najbližje olimpijskim igram po poskusih Dejana Zavca in Boštjana Kerina.
Za letošnje svetovno prvenstvo, ki bo v Hamburgu, so kvalifikacije evropsko prvenstvo. Uvrščen moraš biti med prvih osem boksarjev in tako dobiš vstopnico za svetovno prvenstvo. Drugih možnosti za uvrstitev med elito ni.
Pa interni slovenski kriteriji?
V Boksarski zvezi Slovenije smo letos ustanovili tekmovalno komisijo, ki na nek način ureja vprašanje, kdo gre in kdo ne gre na največja tekmovanja. Odločili smo se, da se morajo boksarji udeleževati mednarodnih boksarskih turnirjev, kot je bil pred kratkim v Debrecenu, na katerih mora boksar zmagati dva kroga, da s tem dokaže Boksarski zvezi Slovenije, da je vreden denarja, ki ga vlaga vanj, in ga lahko pošljemo tudi na največja tekmovanja.
Do zdaj je bila udeležba na svetovnih in evropskih prvenstvih bolj ali manj povezana s finančnimi sredstvi, ki jih za pot na največja tekmovanja lahko zagotovi klub, odkar sem vodenje zveze prevzel jaz, torej zadnji dve leti, pa boksarska zveza poskrbi za vse te fante. Če si državni prvak, dobiš sredstva za udeležbo na treh turnirjih, če si viceprvak, pa na dveh. Moraš iti in se dokazati.
Na olimpijskih igrah Slovenija še ni imela svojega predstavnika ali predstavnice v boksu. Leta 2020 v Tokiu naj bi se to spremenilo, upa predsednik BZS.
Kakšen je nabor boksarjev v Sloveniji? Se krog širi?
Boksarjev v klubih je vedno več, vsako leto dobimo od tri do pet boksarskih klubov, kar pomeni, da baza raste. Vsako večje slovensko mesto že ima boksarski klub, Ljubljana jih ima več kot osem, Maribor, Celje, Kranj in večja središča več kot štiri. Ptuj ima tri. S tega vidika se nabor fantov, na katere lahko računa BZS, seveda širi.
Boksarska liga je nekakšen testni poligon za vse te borce, v njej lahko še neznani, mladi in neuveljavljeni borci izzovejo najboljše v Sloveniji, dokažejo, da se z njimi lahko enakovredno kosajo, in tako dobijo povabilo na tekmovanja višjega ranga.
Letos je začela delovati tudi slovenska boksarska reprezentanca. Do zdaj je bilo vse na individualni bazi, letos pa imamo krog desetih boksarjev in selektorja Slobodana Anđelića, ki tem fantom pomaga na največjih tekmovanjih.
Kako pa je z dekleti, z ženskim boksom?
V Sloveniji je trenutno okoli 20 resnih tekmovalk, dve ali tri že hodijo na turnirje, kakšnega večjega, odmevnega rezultata za zdaj še ni. Dosegale so že rezultate, prišle tudi do medalj, a na večjih tekmovanjih, evropskih in svetovnih prvenstvih za zdaj dosežka še nimamo. Andreja Bešter je slovenska boksarka, ki trenutno boksa profesionalno in je v zadnjih letih najbolj izkušena slovenska borka. Ampak ko je stopila v profesionalni boks, se je njena zgodba v olimpijskem boksu končala.
3