Sto neprekinjenih kilometrov sipin se je zdelo kot neskončna zgodba

Med avtomobilisti je etapo dolgo 444 km, s startom v Piscu in s ciljem v kraju San Juan de Marcona, dobil Francoz Sebastien Loeb (Peugeot), drugi v skupnem seštevku. V vodstvu je njegov rojak, branilec naslova, Stephane Peterhansel (Peugeot), ki je etapo prevozil na tretjem mestu. To je bila za dirkače najdaljša neprekinjena sekcija sipin v 40-letni zgodovini Dakarja.

In to ni bila edina posebnost te izjemno težke etape, ki je prvič letos dirkače s peščenih tras popeljala tudi na kamnite steze. Večja hitrost pomeni večjo nevarnost in zahteva večjo previdnost. A največja nevarnost današnje etape je bil pravzaprav start. Ob petih zjutraj se je četrta, krožna etapa San Juan de Marcona - San Juan de Marcona začela z množičnim motokros startom, kar pomeni, da je po dvajset dirkačev v razmaku petih minut startalo iz iste vrste. Nad Marcono se je dvignil ogromozanski oblak prahu, vidljivost je bila slaba, in vse skupaj je botrovalo nekaj usodnim navigacijskim napakam ter nesreči največjega favorita letošnjega Dakarja, lanskoletnega zmagovalca Sama Sunderlanda. Sam jo je "odnesel" z nekaj dislociranimi hrbteničnimi vretenci.

Po dveh etapah, ko je imel Simon Marčič več smole, kot sreče, se je slednja danes obrnila njemu v prid. Seveda gladko ni šlo, na Dakarju ne gre nikoli, a Mariborčanu je kljub temu uspelo priti do cilja in svoj včerajšnji rezultat popraviti za kar 42 mest. Etapo je Simon tako zaključil na solidnem 89. mestu, kar pomeni 112. mesto v skupni razvrstitvi. Kakor koli, za dirkači ni niti še tretjina dirke in napovedovati, kaj se lahko izcimi iz trenutne situacije, bi bilo amatersko početje. Če že, so danes tudi največji profiji v mehkem pesku bili videti kot hobby vozniki, kot je po etapi povedal Toby Price. Etapo je dobil Adrien Van Beveren, pred Xavierjem de Soultraitom(oba Yamah) ter Matthiasom Walknerjem (KTM).

Foto: Tina Torelli

Na trenutke ni verjel, da mu bo uspelo

"Današnji rezultat je zame popolna zmaga, saj na trenutke res nisem verjel, da mi bo uspelo. Prejšnji dan mi je organizator zamenjal kabel, ki napaja iritrack, direktno na akumulator. Očitno mi je hitro požrlo baterijo, saj me je nekaj domačinov zjutraj moralo poriniti, da sem sploh lahko startal. Skupinski start mi je bil zelo všeč, bil sem hiter in zelo sem užival, nato pa so se začele težave. Kmalu zatem se mi je pokvaril števec, nato pa, vsaj tako sem sklepal, še uplinjač, saj sem moral vse do konca etape moral imeti prižgan plin. Sto neprekinjenih kilometrov sipin se je tako zdelo kot neskončna zgodba, ki se nikoli ne konča. Izziv so bile tudi kozje stezice, polne kamenja, ki so se strmo vzpenjale na goro, in teh smo se dirkači lotili s polnim rezervoarjem. A če povzamem: bolj srečen bi težko bil, saj je bila etapa zagotovo največji zalogaj v vsej moji dakarski zgodovini. Aha, šla je gumica med uplinjačem in blokom motorja," je svojo pripoved med prvim pregledovanjem motocikla v cilju končal Simon.

Sicer so se Originali ter ostali, ki so se vračali v bivak, vsi po vrsti križali in se čudili, da jim je sploh uspelo. Jutrišnja, peta etapa bo San Juan de Marcono povezala z Arequipo, zadnjo postojanko pred Bolivijo, in dirkačem poleg 266-kilometrskega brzinca naložila še 508 km dolgo povezovalno etapo po Panamerikani. Do tega trenutka so dirkači prevozili "šele" 1500 km, zdaj gre pa zares - dirkače poleg ostalih dakarskih izzivov čakajo še prave dakarske razdalje.