Petek, 6. 3. 2015, 17.08
8 let, 6 mesecev
Ne, za motokros ne potrebujete nujno takoj nekaj tisoč evrov
Dirkaški adrenalin, privlačni skoki, iznajdljiva prehitevanja, nepredvidljivost vremenskih dejavnikov, poškodbe, ki se jim je skoraj nemogoče izogniti, kupi umazane opreme in nekakšna posebna, za dirkače značilna trdoživost. Vse to združuje motokros, šport, ki ima v Sloveniji več kot 50-letno tradicijo.
Kako in kdaj na motor posaditi otroka? Naj primernejša starost naj bi bila med šestim in osmim letom. Nekateri tudi malo pohitijo. Malčka je za začetek z motorjem najprimerneje spoznati na domačem vrtu ali kakšnem podobnem prizorišču, kjer vozi okrog dveh stožcev ter tako pridobiva tehniko in občutke, svetuje Peter Kavčič, velik poznavalec motokrosa, ki nam je priskočil na pomoč pri snovanju članka. Naslednje poglavje v imaginarni knjigi Motokros za mojega otroka je obisk motokros steze, če je le mogoče, takšne s poligonom za najmlajše, več ovinki in kakšnim skokom. A teh žal ni ravno na pretek.
Če je za pri nekaterih športih dovolj nekaj deset evrov vadnine in nekaj zamaškov pralnega sredstva, pri drugih dodate še stroške rekvizitov, mora biti proračun za starše motokrosistov bistveno višji. Ne le motor, stane tudi varnostna oprema: čelada, očala, rokavice, škornji, ščitniki za telo, komolce in kolena ter vrat.
Na računu za opremo bo pisalo okrog 1.500 evrov, medtem ko je cena 50-kubičnega dirkalnika za najmlajše 3.500 evrov, za 65-kubični motor pa boste odšteli 4.500 evrov. Seveda te številke veljajo za nove artikle. Z nekaj iznajdljivosti se lahko v zameno za solidno opremo tudi prepolovijo. Prišteti morate še potne stroške, plačila za treninge, štartnine, gume, gorivo, mazila, popravila, dele …
Tudi to je mogoče: izposojena motor in oprema
A naj vas od številk ne zaboli glava. Vsaj takoj ne. V Sloveniji se namreč na področju motokrosa za najmlajše nekaj premika. Sašo Kragelj, 22-kratni državni prvak, ki vodi prvo motokros akademijo v Sloveniji, skupaj z Avtomoto zvezo Slovenije, ki vsako sezono razpiše tudi šolo motokrosa, načrtuje center s progo, prilagojeno otrokom. "To je do zdaj manjkalo. Otroka ne moreš spustiti na progo, kjer tekmujejo izkušeni motoristi. Center bo zaživel v okviru AMD Orehova vas oziroma ob poligonu Radizel," pravi Kragelj, ki domuje in deluje prav v tem štajerskem kraju.
Tam si je mogoče motor in opremo za začetnike med 5. in 13. letom tudi sposoditi, kar je seveda za starševske žepe odlična novica. Tako namreč odpade nekajtisočevrsko tveganje, če se otrokova velikanska dirkaška želja v nekaj tednih skrči na velikost palčka.
Pozimi v telovadnico
Kragelj poudarja, kako pomemben je pravi pristop do začetnikov: "Zdaj delam z nekaj fanti, ki so stari od šest do osem let. Prej niso sedeli na motorju, po pol leta pa se ne le suvereno peljejo, ampak tudi skačejo od dva do tri metre, pridobivajo znanje, koordinacijo in dinamiko."
Pozimi s svojimi varovanci trikrat na teden dela v telovadnici, saj sta pri motokrosu fizična moč in vzdržljivost še kako pomembni. "Če imaš v športu pravi pristop, ga imaš tudi v življenju. Pri meni veljata red in disciplina. Staršev ni več strah priti gledat svoje otroke, ker se ti na svoji ravni vozijo z lahkoto," ugotavlja Kragelj, ki je zaposlen v Slovenski vojski, in opozarja, da prevelika ambicioznost in neučakanost staršev lahko zatreta otrokovo željo, ne obratno.
Tim Gajser v prvi ligi svetovnega motokrosa
Sezona traja od pomladi do jeseni. Lani je tekmovalo 184 dirkačev z licencami AMZS in 43 tekmovalcev amaterjev, ki za udeležbo na dirki ne potrebujejo licence. V Sloveniji je aktivnih 25 klubov oziroma društev. S temi številkami je motokros najbolj množični avtomotošport.
V skupinico najboljših slovenskih motokrosistov spadajo Tim Gajser, Klemen Gerčar, Toni Mulec, bratje Irt … Osemnajstletni Gajser nastopa v svetovnem prvenstvu, razredu MX2, in sicer za tovarniško ekipo Honde. Za njegov razvoj skrbi oče Bogo, sicer tudi sam nekoč odličen motokrosist, Timovi karieri pa je predana vsa družina.
Au, boli
V športu, kjer se srečujejo številne sile, so seveda poškodbe ne le verjetne, ampak praktično samoumevne. V skupino lažjih spadajo odrgnjeni komolci, zvini gležnja, zapestja, udarci v okončine ali poškodbe zaradi kamna, ki prileti izpod gume vozečega pred tabo. Resnejše so zlomi rok, nog, reber ali celo hrbtenice, zelo zoprne poškodbe so natrgane kolenske vezi ali izpah rame.
Pod črto
Motokros je zagotovo privlačen šport, ki pa zaradi opreme in motorja zahteva precej finančnih sredstev in odrekanja. Težava je, ker prog ni prav veliko, še te pa so za treninge odprte le nekajkrat na teden popoldne in po nekaj ur. Vezane so namreč predvsem na amaterske športne delavce in zanesenjake. Proge imajo ponavadi prilagojene dele za otroke, stanje pa se bo v bližnji prihodnosti, kot kaže, izboljšalo z otroškim centrom v Radizelu.
Motokros je odličen šport za sproščanje adrenalina in tudi zato ponavadi dirkači ne čutijo potreb za pretirano "dirkanje" po cesti. Učinkovito upravljanje z vozilom, ki je lahko zelo koristno v prihodnosti, pa je še ena od prednosti tega športa, za katerega sta potrebni odlična fizična pripravljenost in vztrajnost tudi ob dežju, blatu, prahu …