Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Engelbert Osojnik

Petek,
20. 11. 2015,
10.05

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

spidvej Matej Žagar svetovno prvenstvo

Petek, 20. 11. 2015, 10.05

8 let

Eksplozivnost motorja, ki je po pospeških primerljiv z dirkalnikom formule 1

Engelbert Osojnik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Če sanjate o pospeških, ki jih premore dirkalnik formule 1, je motor za spidvej prava izbira za vas. Pa še svetovni prvak lahko postanete.

Spidvej je zvrst motošporta, v kateri dirkači na 500-kubičnih motorjih brez zavor in brez prestav tekmujejo na peščenih ovalih. V Sloveniji ima ta šport bogato tradicijo, ki jo v Ljubljani, Krškem in Lendavi negujejo še danes.

"Začenjamo s fanti, ki so stari štiri, pet let. Najprej mora biti za ta šport zanimanje v domačem okolju otroka, v družini. Dovolj je, da imajo doma kakšen majhen kros motor. Da se navadijo na te motorje, do dobijo ravnotežje in da zavohajo bencinske hlape, jim dovolimo, da se malo zapeljejo po stezi za spidvej."

"Enkrat na teden imamo treninge. V Ljubljani imamo tudi 125-kubični motor. Pravzaprav ne gre za čisto prave treninge spidveja. Gre predvsem za stik z motorjem in za to, da predstavimo tehniko dirkanja v spidveju," pove vodja šole spidveja v Ljubljani Franci Kalin.

Dodrodošli bi bili 250-kubični motorji

Slovenija je problematična, kar zadeva spidvej, ker ima proge za spidvej okoli nogometnih igrišč. "Posledično je steza izredno dolga. V tujini imajo steze, dolge od 200 do 250 metrov. Pri nas so vse dolge okoli 400 metrov. Zaradi tega moram malo improvizirati, saj nimamo kratkih stez. Ponavadi uporabim eno ravnino in en ovinek ter s stožci in količki naredim majhne kroge, da so lahko fantje v stiku z motorjem."

Franci Kalin, ki je tudi selektor slovenske spidvej reprezentance, se zavzema za to, da bi dirkali tudi z 250-kubičnimi motorji: "To ne bi bila najvišja kategorija spidveja. Imeli bi nižje kategorije, kot jih imajo na primer na Danskem, Poljskem in v Angliji. Za fante, stare do 16 oziroma do 19 let. A pri nas za to nimamo prave infrastrukture, saj je vse omejeno na ovale okoli nogometnih igrišč. Za začetnike bi bilo gotovo bolje, da bi začeli s šibkejšimi motorji."

"Moja filozofija treniranja je takšna, da na začetku, ob prvih korakih, zmeraj raje malo zaviram. Če se na začetku kariere hudo poškoduješ, te to lahko zelo zaustavi. Fant lahko potem potrebuje od dva do tri mesece, da si pozdravi zlomljeno roko ali nogo."

V spidveju so dirkala tudi dekleta

In kdaj sta začela v spidveju dirkati najuspešnejša slovenska spidvejista Matej Ferjan in Matej Žagar? "Oba sta bila moja voznika. Začela sta tam okoli 16. leta. Oba sta bila velika talenta. V Ljubljani sta imela tudi super razmere za treninge. Mislim, da imamo tudi danes dobro šolo, ki nam omogoča, da gremo korak za korakom. Nam kar uspeva."

Na začetku staršev, ki svojemu otroku omogočijo stik s spidvejem, to praktično ne stane nič: "Naš klub da na voljo klubski motor zastonj. Dobi 125-kubični motor, če je voznik mlajši od 16 let. Tudi kombinezon pri nas vsak dobi zastonj. To je za zagon kariere vsekakor dobrodošlo. Za čelado je načeloma kar dobro, da ima vsak svojo. Sicer imamo tudi klubske čelade, ki so vse atestirane in s katerimi so vozili profesionalni dirkači. Gre za to, da je čelada ustrezna tako po velikosti kot tudi iz varnostnih razlogov. Da ni potem izgovorov v stilu: 'Dobil sem slabo čelado, zato nisem mogel doseči vrhunskega rezultata.'"

500-kubični motorji za spidvej pa niso rezervirani samo za fante: "V Ljubljani sem treniral tri dekleta, ki so preizkusila spidvej motor, a niso nikoli tekmovala, so pa osvojila tehniko spidvej dirkanja. Tam okoli leta 2000, ko se je Žagar vzpenjal, je neka Švedinja pripeljala do polfinala svetovnega prvenstva. To so bile Skandinavke, ki so dirkale na skandinavskih stezah. Te so krajše in hitrosti so posledično manjše. Pri nas je pred ovinkom hitrost motorja 120 kilometrov na uro, na krajših stezah pa 90 kilometrov na uro."

Spidvej motor je na razdalji 100 metrov prehitel cestni motor

Spidvej je šport, v katerem lahko Slovenec postane svetovni prvak: "Da ti to uspe, ne potrebuješ tovarniške ekipe kot v drugi motošportih. Dobrodošlo je, da imaš dovolj denarja za dobre motorje, a v osnovi lahko dober rezultat dosežeš brez podpore tovarniške ekipe. V formuli 1 in v drugih motošportih sploh ne moreš priti zraven, kaj šele, da bi postal svetovni prvak."

"Spidvej je zagotovo perspektiven šport. Z marljivim delom se lahko naučiš zelo dobro voziti spidvej motor. Ne bom rekel, da tako postaneš svetovni prvak, če si supertalent, pa si lahko tudi svetovni prvak."

Fante, ki jih zanima spidvej, si lahko najboljše mojstre na delu pogledajo kar v Krško in jim ni treba hoditi v tujino: "Slovenija ima dirko svetovnega prvenstva v spidveju, ki je bila letos v Krškem in bo tudi v prihodnji sezoni. Za spidvej se je treba navdušiti. Če ga samo gledaš, te mogoče ne posesa vase. A če spidvej motor preizkusiš dvakrat, trikrat, ga kar težko zamenjaš."

Zagotovo so zelo mamljivi tudi pospeški spidvej motorja, ki so primerljivi z dirkalnikom formule 1: "Lani sem na Grobniku na dnevu odprtih vrat naredil preizkus. Naredili smo primerjavo med cestnim motorjem in spidvej motorjem na razdalji sto metrov. Pospeški spidvej motorja so bili takšni, da je prehitel cestni motor. Spidvej motor je tudi narejen za to, da se izstreli z mesta, zato so tudi štarti na spidvej dirkah med 50 in 70 odstotkov končnega uspeha."

Bolje, da se otrok ukvarja s spidvejem, kot da se brezglavo podi po cestah

Spidvej je tudi nevaren šport: "Za veliko padcev in hudih poškodb v letošnji sezoni je kriva Mednarodna motocilistična zveza, ker je z novimi izpuhi omogočila močnejše motorje. Zaradi njih so motorji agresivnejši. Za padce so delno krive tudi napihljive ograje, saj zdaj vsak spidvejist računa, da bo ob morebitnem padcu padel na blazino."

"Ko so bile še lesene, je bil občutek, kot da bi padel na parket. Govorim o tekmovalni plati, ko imajo fantje v glavi samo rezultat, zato si tudi malo več upajo. Ironija je v tem, da so s temi napihljivimi ograjami naredili veliko za varnost, po drugi strani pa to izničili z izpuhi, ki so motorjem dodali nekaj konjskih moči."

In zakaj bi se potem starši odločili svojega otroka vpisati v spidvej? Kalin odgovarja: "Staršem povem, da je bolje, da se otrok ukvarja s spidvejem, kjer so stvari dobro organizirane, kot da se brezglavo podi po cestah. Še posebej danes, ko so motorji poceni, saj dobiš dobrega že za 500 ali 1.000 evrov. In ti motorji imajo končno hitrosti do 200, pa tudi do 300 kilometrov na uro."

"Če se dela previdno, se da marsikatero poškodbo preprečiti. Zagotovo se lahko zgodi nesreča, vendar se to dogaja tudi pri plesnih vajah. Tudi v prometu vidimo, da s kaznimi ne bodo zmanjšali števila prometnih nesreč. Zmanjšali jih bodo s tem, da se bomo mi navadili voziti, pa naj bo to kolo, motor ali avto."

Ne spreglejte