Usain Bolt: se bo era največjega zvezdnika v Pekingu končala?

Usain Bolt je največji zvezdnik svetovne atletike, morda tudi svetovnega športa. Jamajčan, ki je blestel že v mladinskih letih, se je med največje izstrelil v letu 2008, ko je na olimpijskih igrah v Pekingu osvojil tri zlate medalje (100, 200 in 4 x 100 metrov) in postavil tri svetovne rekorde.

Ko se je zdelo, da več skorajda ne more, je na svetovnem prvenstvu v Berlinu leta 2009 storil še korak dlje in spet postavil še danes aktualna svetovna rekorda v obeh šprinterskih preizkušnjah ter pometel s tekmeci. Trojno krono je osvojil tudi na igrah v Londonu in na zadnjem svetovnem prvenstvu v Moskvi.

Že kot mlad je kazal strašen talent

Bolt je nase resneje prvič opozoril leta 2002, ko je pri nepolnih 15 letih pred domačimi navijači na svetovnem mladinskem prvenstvu v Kingstonu zmagal v teku na 200 metrov. Takrat je bil sicer velik favorit v teku na dvakrat daljši razdalji, a je pregorel in odstopil, nato pa se oddolžil z zmago v šprintu.

Leto za tem je v isti disciplini zmagal še na svetovnem prvenstvu do 17 let, leto pozneje pa prvič nastopil na olimpijskih igrah in v Atenah obstal v polfinalu teka na 200 metrov.

Takrat je že tekel po 20 sekundami in postal prvi, ki mu je to uspelo, še preden je dopolnil 20 let. Leta 2005 se je prebil v finale svetovnega prvenstva v Helsinkih, leto pozneje pa se že približal svetovnemu vrhu in konstantno tekel pod 20 sekundami ter bil na najvišjih mestih na nekaterih vrhunskih mitingih po Evropi.

Na prvenstvu v Osaki leta 2007 je osvojil prvo medaljo na velikih tekmovanjih in bil v teku na 200 metrov drugi. Dokazal je, da se v njegovih nogah skriva dinamit, a da bo tako dober, kot je bil na olimpijskih igrah 2008, verjetno ni pričakoval nihče. Kot meteor se je prebil na prestol šprinta (čeprav je bila to šele prva sezona, v kateri se je resno posvetil tudi teku na 100 metrov) in bil premočan za konkurenco.

Berlinska rekorda sta še aktualna

V letu 2009 je storil še korak dlje proti nesmrtnosti. V Berlinu je v odličnem vzdušju najprej zmagal v zgodovinskem finalu na 100 metrov, ko je tekel nov svetovni rekord 9,58, hitreje od prejšnjega rekorda pa je tekel tudi drugouvrščeni Tyson Gay. Štadion je obnemel, ljudje so se prijemali za glavo, Bolt pa je ostal zvest samemu sebi in sproščeno zabaval občinstvo. Vajo je ponovil tudi na 200 metrov dva dni za tem in v cilj pritekel v času novega svetovnega rekorda 19,19. Drugouvrščenega je za seboj pustil za več kot sedem desetink. Seveda, pomagal je tudi do zmage jamajški štafeti 4 x 100 metrov, ki pa je tekla ''le'' 37,31, kar ni zadostovalo za nov svetovni rekord, pač pa ''samo'' za rekord prvenstev.

V letu 2010 je tekel slabše od pričakovanj in sezono sklenil predčasno. Najboljši čas, ki ga je zmogel, je bil 9,82. Leto za tem je bil spet najhitrejši in bil glavni favorit prvenstva v Daeguju, kjer pa so se odgovorni pri IAAF opekli s pravilom, ki so ga uveljavili istega leta. In to je velevalo, da vsak napačni štart pomeni diskvalifikacijo.

Najuspešnejši atlet svetovnih prvenstev

Prav to se je zgodilo zvezdniškemu Jamajčanu v finalu šprinta na 100 metrov in na vrhuncu atletskega leta 2011 nismo videli tistega, zaradi katerega so navijači v prvi vrsti gledali finale - Bolta. V njegovi odsotnosti je zmagal njegov rojak Yohan Blake. Na 200 in s štafeto 4 x 100 metrov je bil Bolt sicer zlat, a rana je ostala. Zato je bil leto pozneje toliko bolj motiviran, da na olimpijskih igrah v Londonu osvoji vse, kar se je osvojiti dalo. In tudi je. Še drugič zapored je na največjem atletskem tekmovanju osvojil tri zlate medalje in postal nesporni junak atletskega dela iger.

Njegovo je bilo tudi naslednje leto, saj je trojno krono osvojil tudi na svetovnem prvenstvu v Moskvi. Zmaga v štafetnem teku je pomenila 10. medaljo (osem zlatih in dve srebrni), s čimer je prehitel legendarnega Carla Lewisa in postal najuspešnejši atlet v zgodovini svetovnih prvenstev.