Nedelja, 20. 8. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Skok v športno preteklost – Paavo Nurmi
Leteči Finec, ki je na enih igrah osvojil pet zlatih olimpijskih medalj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,05
Finski tekač Paavo Nurmi, ki je dobil vzdevek leteči Finec, je kraljeval na atletskih stezah v 20. letih prejšnjega stoletja. Osvojil je devet zlatih olimpijskih medalj in postavil 22 uradnih svetovnih rekordov na razdaljah od 1.500 metrov do 20 kilometrov.
Paavo Nurmi je z devetimi zlatimi in tremi srebrnimi olimpijskimi medaljami eden najuspešnejših olimpijcev vseh časov. Na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924 je osvojila kar pet zlatih medalj.
Odločil se je, da bo tudi on osvajal medalje
Nurmi se je rodil leta 1897. Ko je imel 15 let, je njegov rojak Hannes Kolehmainen na olimpijskih igrah v Stockholmu osvojil tri zlate olimpijske medalje, kar je nanj naredilo velik vtis. Odločil se je, da bo tudi sam ponovil njegove uspehe. Kupil si je prvi par tekaških copat in se lotil treninga.
Finec velja za enega prvih tekačev, ki se je treninga lotil zelo sistematično. Naučil se je merjenja ritma, štoparica pa je bila ves čas na njegovi roki, tudi na tekmah. Leta 1920 je postavil prvi državni rekord, in sicer v teku na 3.000 metrov.
Že prvi olimpijski nastop ga je izstrelil med zvezde
Leta 1920 je Finec nastopil na svojih prvih olimpijskih igrah v Antwerpnu, od koder se je vrnil s štirimi medaljami. V svojem prvem nastopu v teku na 5.000 metrov je doživel poraz, v naslednjih dneh pa osvojil zlato v teku na 10.000 metrov in v krosu, kjer je zmagal tako v posamični kot ekipni konkurenci.
V Parizu je leta 1924 osvojil kar pet zlatih medalj.
Rekordi so padali drug za drugim
V letih po olimpijskih igrah je leteči Finec, kakor so ga poimenovali, dominiral v teku na dolge proge. Junija leta 1921 je v Stockholmu postavil svoj prvi svetovni rekord. Razdaljo 10.000 metrov je pretekel v času 30:40,2.
Postavljanje rekordov je nadaljeval tudi v letih po tem, konec leta 1923 je bil hkrati lastnik svetovnih rekordov na miljo, 5.000 in 10.000 metrov, kar ni uspelo nikomur ne pred tem ne po tem. Skupaj je v karieri postavil kar 22 svetovnih rekordov.
V šestih dneh osvojil pet zlatih medalj
Nurmi je vrhunec dosegel na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924. V šestih dneh je osvojil kar pet zlatih medalj. Najbolj neverjetni zmagi je dosegel v tekih na 1.500 in 5.000 metrov, saj sta oba finala ločili le dve uri. Zmagal je še v krosu, kjer je do zmage pomagal tudi svoji ekipi, zlato pa osvojil še v ekipni tekmi na 3.000 metrov. "Paavo Nurmi je presegel meje človeške zmožnosti," so takrat pisali mediji.
Leta 1925 je odšel na tekmovalno turo po Združenih državah. Nastopil je na 55 tekmah, izgubil pa le na eni. Američani so ga kovali v zvezde, toliko pozornosti ni prejel ne nikdar prej ne pozneje. V tistem času je dobil tudi svoj slavni vzdevek. Klicali so ga še fantomski Finec in finski tekaški čudež.
To je bila tudi prelomna sezona v njegovi karieri, saj so se njegove prednosti pred konkurenco začele taliti, tudi rekordov mu ni več uspelo rušiti. Svoje najboljše čase v olimpijskih disciplinah je postavil v letu 1924, ko so njegovi svetovni rekordi znašali 3:52,6 v teku na 1.500 metrov, 14:28,2 v teku na 5.000 metrov in 30:06,2 v teku na 10.000 metrov.
V Amsterdamu dodal še deveto zlato
Dobil je vzdevek leteči Finec.
Za nastop na igrah v Amsterdamu leta 1928 se je odločil šele po premisleku, saj po osmih zlatih medaljah ni več videl izziva. A ker se je zavedal, da se bo njegova tržna vrednost v ZDA v primeru uspeha še dvignila, se je na koncu odločil za nastop.
V teku na 10.000 metrov je osvojil zlato, nato pa se lažje poškodoval v predteku na 3.000 metrov z zaprekami, kjer je padel na vodni oviri. Kljub temu je v finalu osvojil srebro, drugi pa je bil tudi v teku na 5.000 metrov. Star je bil 31 let.
Istega leta je napovedal slovo. "To je nedvomno moja zadnja sezona na stezi. Staram sem. Tekmujem že 15 let in počasi imam dovolj," je dejal v enem od intervjujev, a si je očitno premislil.
Leta 1929 se je znova podal na ameriško tudi, leto pozneje pa je bil spet v vrhunski formi, saj je postavil še svetovna rekorda v teku na šest milj in v teku na 20 kilometrov.
Nastop v Los Angelesu so mu preprečili
Nurmi se je na svoj četrti olimpijski nastop pripravljal še bolj zagreto kot kadarkoli pred tem. Želel je ubraniti naslov v teku na 10.000 metrov, največji izziv zanj pa je bil maraton. Želel se je posloviti kot njegov vzornik Kolehmainen, ki je na igrah leta 1920 osvojil maratonski naslov.
Žal se mu sanje niso uresničile, saj ga je Mednarodna atletska zveza suspendirala po obtožbah profesionalizma. Ker preiskava tega ni dokazala, si je Finec obetal, da bo lahko nastopil.
Odpotoval je v Los Angeles in kljub poškodbi računal na nova odličja, a se je krovna zveza tri dni pred igrami odločila, da mu ne omogoči nastopa in nadaljuje preiskavo.
Nurmi je bil na igrah le gledalec, a si obeh tekov, kjer bi moral sam teči, ni ogledal. Po maratonu je dejal, da bi sam zmagal s petminutno prednostjo.
Zaradi prepovedi ni smel nastopati na mednarodnih tekmovanjih, do leta 1934 pa je nastopal na domačih tleh. Septembra istega leta je še zadnjič nastopil in zmagal v teku na 10.000 metrov.
Po karieri je postal uspešen poslovnež, treniral pa je tudi finske tekače.
Na igrah v Helsinkih s svojim idolom prižgal ogenj
Leta 1952 so olimpijske igre potekale v Helsinkih. Kdo bo prižgal olimpijski ogenj na slavnostnem odprtju, je bila velika skrivnost. Ko se je na velikem zaslonu na štadionu izpisalo, da bo plemenico na štadion prinesel Paavo Nurmi, je najprej zavladala tišina, nato pa je 70 tisoč gledalcev začelo glasno vzklikati, nekatere so oblile solze. Ko je prižgal ogenj, je plemenica potovala še na stolp, kjer je ogenj prižgal tudi njegov idol in olimpijski junak Kolehmainen.
Nurmija so leta 2012 kot enega izmed prvih od dvanajstih atletov sprejeli v novoustanovljeni Mednarodni atletski hram slavnih. Umrl je leta 1973. Star je bil 76 let.
