Leteči Jamajčan, ki je osvojil svet. In ne, to tokrat ni Bob Marley.

Pravijo, da imajo Jamajčani radi cigarete. Tiste z nekaj zeliščnimi dodatki. Veliko za šalo, a malce tudi zares. Ne nazadnje je bil velika reklama takšnega načina življenja najslavnejši sin jamajškega naroda, pokojni velikan svetovne glasbe Bob Marley. Njegov pol stoletja mlajši rojak, ki je zablestel na letošnjem atletskem svetovnem prvenstvu v Dohi, prav tako leti po zraku, a na nekoliko drugačen način. Ne samo z mislimi, ampak zares. In to precej daleč. V soboto celo tako daleč, kot je do zdaj redko kdo. Samo devet, če smo natančni. Kdo je torej ta 23-letni fant iz Kingstona, kaj in kako mu je uspelo?

Tajay Gayle je bil vse do letošnje sezone precejšnja neznanka v atletskem svetu, a nato je ob prvem nastopu na velikih tekmovanjih takoj osvojil svojo prvo medaljo in skočil celo na najvišjo stopničko. Atlet, ki je na svet prijokal poleti leta 1996, je bil v Katarju vse prej kot favorit za najvišja mesta, a je nato v finalu šokiral, za kar 37 centimetrov popravil osebni rekord, ugnal vse favorite in z najboljšim letošnjim izidom sezone na svetu skočil v atletsko zgodovino. Postal je svetovni prvak. Prvi Jamajčan, ki mu je to uspelo v tehnični disciplini.

V družbi srebrnega Američana Jeffa Andersona in bronastega Kubanca Miguela Echavarrie Foto: Reuters

Premagal je favorita in ga izrinil iz najboljše deseterice vseh časov

Jamajčani imajo iz tekaških, predvsem šprinterskih disciplin, morje medalj z največjih tekmovanj, a v tehničnih disciplinah je medalj bolj malo. Zlate do sobotnega večera ni bilo niti ene. Gayle je z 869 centimetrov dolgim skokom popravil tudi jamajški rekord Jamesa Beckforda, dvakrat srebrnega s svetovnih prvenstev in enkrat srebrnega z olimpijskih iger, iz leta 1997 (862 centimetrov) in iz najboljše deseterice najdaljših skokov v zgodovini izrinil Kubanca Juana Miguela Echavarrio.

Mladi, 21-letni Kubanec, ki je zmagal na zadnjem dvoranskem svetovnem prvenstvu, je letos preskočil kar 865 centimetrov in v Katar pripotoval kot glavni favorit za zlato. Ko je v kvalifikacijah v prvem skoku preskočil 840 centimetrov in se brez težav po enem skoku prebil v finale, je ta status na stavnicah le učvrstil. "Če kdo, ga lahko premaga Američan," so pred sobotnim velikim finalom ugotavljali strokovnjaki in s prstom kazali na Jeffa Hendersona, olimpijskega prvaka iz Ria de Janeira.

Že v prvem skoku je opravil vse, a nato skočil še dlje

Komaj je prišel v finale, potem pa tam osupnil. Foto: Getty Images Na Gayla ni računal nihče. Zlasti ne po tem, ko je v kvalifikacijah skorajda doživel polom. Kvalifikacijske norme sploh ni preskočil. V finale se je uvrstil kot zadnji, 12. po uvrstitvi. Z zadnjim kvalifikacijskim skokom, v katerem je zmogel 789 centimetrov. Skoraj pol metra manj od osebnega rekorda 832 centimetrov, ki ga je dosegel julija letos na mitingu diamantne lige v Londonu. "To ni bil moj dan, a verjamem, da bo v finalu drugače. Sposoben sem marsičesa. Boste videli," je govoril po petkovem zelo stresnem dnevu, a ga je resno vzel redko kdo.

Potem pa je na klimatiziranem štadionu Khalifa International v Dohi prišel sobotni večer in dobra ura nastopov, v kateri je osupnil atletski svet. Že v prvem skoku je krepko presegel osebni rekord, pristal pri 846 centimetrih in poskrbel za najboljši izid sezone na svetu. Njegova drugi in tretji skok nista bila veljavna, a ga Echavarria in Henderson nista uspela preskočiti.

Ko je v četrti seriji Gayle pristal pri 869 centimetrih, za novih 23 centimetrov popravil osebni rekord (in tudi najboljši izid sezone na svetu), svoj najboljši dotedanji izid pa v eni uri premaknil za neverjetnih 37 centimetrov, je bilo jasno, da je konec. V peto in šesto sploh ni skakal, potem pa je lahko začel uživati v velikem trenutku slave.

Na najlepši dan v življenju je v ospredje porinil trenerja

"Senzacija Jamajčana v skoku v daljino!", "Jamajčan šokiral atletski svet!", "Jamajčan je skočil v zgodovino!" in podobni so bili naslovi, ob katerih je lahko ob brskanju po največjih svetovnih medijih užival takoj po tekmi. Če je seveda, tako kot vsak njegov vrstnik, po nastopu v roke hitro vzel mobilni telefon in preveril, kaj je v zadnji uri življenja zamudil.

Na svetovnem prvenstvu v Dohi je sploh prvič nastopil na enem izmed dveh največjih tekmovanj. Foto: Getty Images

"Ta naslov posvečam predvsem svojemu trenerju Stephenu Francisu. Če ne bi bilo njega, tega uspeha ne bi bilo," je Gayle, obkrožen z novinarskimi mikrofoni, ostal skromen in v trenutkih največje slave ni rinil v ospredje. Najprej je omenil trenerja, s katerim sodelujeta že vrsto let. Z njim sta prav v tednih pred svetovnim prvenstvom rahlo spremenila tehniko skokov in očitno zadela v polno.

"Danes sem samo tekel in nisem mislil na novo ali staro tehniko. Bil sem zbran in šel na vso moč. Izšlo se je! Ta uspeh mi pomeni vse. Ne gre samo za zlato, ampak tudi rezultat. To je najlepši dan v mojem življenju," je še povedal atlet, ki je bil še pred kratkim povsem anonimen, zdaj pa se je znašel v središču pozornosti.

Sportal Pionir slovenskega športa na pestri poslovni poti

Pred štirimi leti ni mogel preskočiti sedmih metrov

Na največjih tekmovanjih do letos še sploh ni nastopil. Resda je letošnjo diamantno ligo končal na tretjem mestu v skupni razvrstitvi, nase pa opozoril tudi z drugim mestom na letošnjih panameriških igrah, a to pač niso dosežki, s katerimi bi v morju podobnih atletov in atletinj vzbujal preveliko pozornost. Sploh ne glede na dosežke iz preteklosti.

Novopečeni svetovni prvak je osem metrov prvič preskočil šele pred dvema letoma. Foto: Getty Images

Osemmetrsko znamko v skoku v daljino je prvič preskočil šele pred dvema letoma, ko je pristal pri natanko 800 centimetrih. Lani je preskočil 824 centimetrov, leta 2016, ko je bil star 20 let, jih je zmogel le 754, leto pred tem pa skočil še več kot pol metra manj (694). Letos, denimo, je deset 20-letnikov poletelo prek osem metrov.

Bo zgodovino jamajškega športa na novo spisal tudi v Tokiu?

Takrat si verjetno nihče ni mislil, da je to človek, ki bo Jamajki, po zaslugi šprintov atletski velesili, prinesel zgodovinsko prvo zlato medaljo v disciplinah, ki niso tekaške.

V Dohi je Jamajki prinesel prvo zlato s svetovnih atletskih prvenstev v tehničnih disciplinah. Bo podvig ponovil na olimpijskih igrah 2020? Foto: Getty Images

Pred nekaj leti je lahko le sanjal o tem, da bo na velikem atletskem tekmovanju sploh kdaj nastopil. Danes je svetovni prvak in čez noč tudi eden favoritov za tisto najpomembnejše, kar še prihaja. Olimpijske igre, ki bodo v Tokiu čez leto dni.

Tudi tam bo poskušal na novo spisati zgodovino jamajškega športa. Jamajka je do zdaj na igrah pod petimi krogi osvojila že kar 78 medalj, od tega je bilo 22 zlatih. Verjeli ali ne, kar 77 od teh medalj je atletskih, kar 75 pa tekaških. Preostali dve sta iz skoka v daljino. Ena v ženski konkurenci, druga v moški, a nobena ni zlata. Bo od prihodnjega leta drugače?

Slovenija je v skoku v daljino prišla do prve medalje na SP

Gregor Cankar, Kubanec Ivan Pedroso in Španec Yago Lamela na stopničkah v Sevilli leta 1999 Foto: Reuters Slovenski rekorder v skoku v daljino je Gregor Cankar, ki je leta 1997 v Celju preskočil 840 centimetrov, kar je rekord, ki je nedotakljiv že več kot dve desetletji.

Največji uspeh je danes 44-letni Celjan zabeležil dve leti pozneje, ko je na svetovnem prvenstvu 1999 v Sevilli s skokom, dolgim 836 centimetrov, prišel do bronaste medalje. To je bila prva medalja za Slovenijo s svetovnih prvenstev.

Najboljši slovenski skakalec v daljino vseh časov se lahko pohvali še s šestim mestom z olimpijskih iger 1996 v Atlanti, šesti pa je bil tudi na evropskem prvenstvu v Budimpešti 1998. Na dvoranskem svetovnem prvenstvu leta 1999 je bil četrti, četrti in peti pa na dvoranskih evropskih prvenstvih (1996 in 2000).

Še pred Cankarjem je sicer medaljo na velikem tekmovanju v skoku v daljino osvojil tudi Borut Bilač, ki je bil bronast na evropskem prvenstvu leta 1990 v Splitu, a takrat še pod zastavo Jugoslavije. 

Sportal Novozelandski orjak s kroglo v rokah, za katerega je vegetarijanstvo pekel