Pri nas so znane osebnosti preveč dostopne, da bi dosegle status zvezde. Slavne so, ker so znane. Še najvišji zvezdniški status dosežejo politiki.
Zvezdništvo je danes prisotno povsod. Fenomen, ki se je razvil s hollywoodskimi filmskimi zvezdami v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, je danes v visoki kulturi, akademskih krogih, modni industriji, športu, politiki …
Ni kariere brez zvezdništva
Vse več je področij, na katerih si oseba ne more ustvariti in vzdrževati kariere, ne da bi si ustvarila neke vrste zvezdniško identiteto, piše profesorica komunikologije Breda Luthar v članku Produkcija lokalne slave.
Slovenski znani so premalo bizarni
Vendar v Sloveniji nimamo pravih zvezd, pravi Lutharjeva, ki je največja slovenska akademska avtoriteta za raziskovanje zvezdništva. (Ko z njo nismo mogli opraviti intervjuja, ker je na bolniškem dopustu, nas je še pet profesorjev zavrnilo, češ da tega področja ne poznajo dovolj).
"Slovenske slavne osebnosti imajo lokalni in ne internacionalni ali globalni domet, obenem pa jim manjka izrednosti in dekadentne bizarnosti globalnih zvezd," piše Lutharjeva. "To so lokalne javne figure, ki nimajo poveličevanega statusa, kot na primer hollywoodske zvezde ali globalne rock zvezde, in praktično nikoli ne presegajo statusa 'poznanih ljudi'."
Slavni, ker so znani
V malih družbah, kot je slovenska, je dostopnost lokalnih zvezd praviloma tolikšna, da onemogoča konstrukcijo redkosti in izrednosti, ki je pogoj za ikonočni status zvezde. Zato Lutharjeva raje govori o "medijskih osebnostih, slavnih ljudeh ali preprosto znanih ljudeh, ne pa o zvezdah."
"Za lokalne 'javne osebnosti' velja, da so slavni, ker so znani," pravi. Razvpitost, legitimnost ali avtoriteta lokalnih medijskih osebnosti je bolj rezultat njihove tipičnosti ter stalne medijske prisotnosti in nenehnega kroženja njihove podobe v javnem prostoru kot pa rezultat njihove kultivirane izrednosti in načrtovane redkosti.
Le politiki so lahko dovolj nedostopni …
Največje zvezde v Sloveniji so politiki. "Fenomen slave je bolj kot od načrtne strategije kulturnih producentov odvisen od mitološkega partnerstva med mediji in kulturnimi industrijami, torej od diskurzivnih in tržnih zahtev medijev," pojasnjuje Lutharjeva.
Zato lahko najvišji zvezdniški status pri nas doseže predvsem politična elita, ne pa elita popkulture. "Politična elita si lahko v največji meri privošči konstrukcijo individualne izrednosti," pravi. Nobena druga znana osebnost v Sloveniji ne more biti tako nedostopna kot politiki, ne more si privoščiti varnostnikov, limuzin in da se pojavlja "izključno v prostoru medijskih reprezentacij, zunaj prostora in časa običajnega občinstva".
… da se lahko predstavljajo kot "običajni"
Prej ločeni sferi politike in popkulture sta od polovice devetdesetih postali neločljivo povezani in prepleteni. "Politična sfera se je prisiljena vse bolj naslanjati na tehnike in storitve kulturnih industrij, torej na medijsko promocijo, politične projekte pa personalizirati s pomočjo 'osebnosti'," piše profesorica komunikologije na fakulteti za družbene vede.
Estetizacija politike je prisotna vsaj od fašističnih spektaklov, ampak včasih je med navadnimi ljudmi in politiki obstajala distanca, danes pa se ustvarja občutek intimnosti, razlaga Lutharjeva.
Slovenski politiki se v tabloidih pojavljajo kot običajni ljudje in ne kot predstavniki določene politike ali politične ideologije. S tem se povzroča občutek bližine med politiki in volivci.
Ljubeči očetje, možje in sinovi
"Njihovo zasebno življenje je standardni del vsebine ilustriranih revij, nastopajo v resničnostnih šovih, razpravljajo z navadnimi državljani, upokojenimi učiteljicami, starletami turbo popkulture in zloglasnimi podjetniki v oddajah, ki simulirajo politično razpravo, obenem pa je njihova slava, ki izhaja iz delovanja v popkulturi, lokalno omejena," je ugotovila Lutharjeva.
V revijah, kot je Jana, so politiki predstavljeni kot individualizirani, a tipični Slovenci in Slovenke. Besedila so osredotočena na "dramatizacijo vsakdanjosti, običajnosti in poudarjanje njihove podobnosti z občinstvom. Politiki so humanizirani, reprezentirani skorajda izključno v svoji domači sferi skupaj s pomembnimi drugimi (ženo, partnerico, domačo živaljo, otroki) kot ljubeči očetje, možje ali sinovi, pri sebi doma, na teniškem igrišču ali na domačem vrtu".
Slavni so glas ljudstva
Pomen slavnih osebnosti je tudi simbolen, saj se skoznje projicirajo ideali skupnosti. To, da se politiki v medijih predstavljajo kot normalni državljani, jim omogoča postati glas ljudstva, utemeljevati svojo avtoriteto v ljudstvu in govoriti v imenu ljudstva, trdi Lutharjeva. Čeprav se nam mogoče zdi, da je to, kar nam politiki sporočajo v medijih, tudi ali predvsem ko sedijo v svojih dnevnih sobah, trivialno, so ta sporočila vsaj na simbolni ravni izjemno pomembna za našo družbo.