Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Aleš Žužek

Torek,
15. 11. 2016,
3.23

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,35

Natisni članek

na današnji dan zgodovina

Torek, 15. 11. 2016, 3.23

6 let, 7 mesecev

NA DANAŠNJI DAN

To je bila dežela, v kateri so bili vsi prebivalci milijarderji

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,35
Nemčija | Foto Getty Images

Foto: Getty Images

Na današnji dan leta 1923 se je v Weimarski Nemčiji končalo obdobje hiperinflacije. Na vrhuncu hiperinflacije je bil en ameriški dolar vreden 4,2 bilijona papirnatih nemških mark.

Nemčija je bila po porazu v prvi svetovni vojni finančno stisnjena v kot – zmagovalci so ji naložili plačilo vojnih reparacij v višini 132 milijard. Te so morali poravnati v zlatu ali trdni tuji valuti, poleg tega je morala odplačevati posojila, ki jih je najela med vojno za financiranje vojaških izdatkov.

Začaran hiperinflacijski krog

Hiperinflacija se je začela junija 1921. Da bi kupovala trdno valuto za plačilo reparacij, je Nemčija tiskala papirnata marke in se kmalu ujela v začaran krog. Več mark ko je natisnila, bolj je padla vrednost papirnati marki – zato je morala vsakič natisniti veliko več mark, da je kupila trdno valuto.

Bankovec za 500 tisoč mark. | Foto: commons.wikimedia.org Bankovec za 500 tisoč mark. Foto: commons.wikimedia.org

Bankovec za pet bilijonov mark. | Foto: commons.wikimedia.org Bankovec za pet bilijonov mark. Foto: commons.wikimedia.org

Jeseni 1922 je bila marka tako brez vrednosti, da Nemci na tujih trgih sploh niso mogli več kupovati tuje valute oziroma zlata. Hiperinflacija se je končala 15. novembra 1923, ko je centralna banka uvedla novo valuto – rentno marko (Rentenmark).

Trpko otroštvo poznejše zvezdnice

Na današnji dan leta 1945 se je na Norveškem norveški materi in nemškemu vojaku rodila Anni-Fryd Lyngstad, bolj znana kot Frida Lyngstad, temnolasa pevka slavne švedske skupine ABBA

Že pred njenim rojstvom se je oče moral s svojo enoto vrniti v Nemčijo. Frida je dolgo časa mislila, da je njen oče mrtev, šele leta pozneje je odkrila, da še živi. Prvič ga je videla leta 1977.

Beg na Švedsko

Frida je odraščala na Švedskem pri svoji babici, ker je bilo njeno mamo strah, da ji bodo povojne norveške oblasti odvzele hčerko. 

Na Norveškem so namreč številna dekleta, ki so imela razmerja z nemškimi okupacijskimi vojaki, po vojni aretirali in jih zaprli v delovna taborišča. Otroke, katerih očetje so bili nemški vojaki, so javno zasmehovali.

Britanska pevka

Na današnji dan leta 1935 se je rodila britanska pevka Petula Clark.

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan: 

Jonny Lee Miller in Lucy Liu | Foto: Reuters Jonny Lee Miller in Lucy Liu Foto: Reuters Leta 1315 so Švicarji v bitki pri Morgartnu premagali vojsko vitezov, ki jih je vodil habsburški vojvoda Leopold, ter naredili pomemben korak k svoji osamosvojitvi od Svetega rimskega cesarstva.

Leta 1492 je Krištof Kolumb pisal, da je na Kubi videl številne domačine, ki imajo v ustih prižgane zvitke in so oviti v oblak dima. To je bila prva omemba kajenja tobaka. 

Leta 1533 je španski osvajalec Francisco Pizzaro prišel v inkovsko prestolnico Cuzco. 

Leta 1791 je bila ustanovljena Univerza Georgetown, prva katoliška univerza v ZDA. 

Leta 1868 so v Radencih našli glavno žilo vrelca slatine. 

Leta 1889 je Brazilija postala republika. 

Leta 1891 se je rodil nemški general feldmaršal in poveljnik afriškega korpusa Erwin Rommel

Leta 1925 se je na Bledu rodil slovenski pisatelj Tone Svetina.  

Leta 1951 se je rodila ameriška igralka Beverly D'Angelo

Leta 1972 se je rodil britanski igralec Jonny Lee Miller

Leta 1983 so ciprski Turki razglasili ustanovitev Turške republike Severni Ciper. To samooklicano državo priznava samo Turčija, ki je leta 1974 okupirala severni del otoka. 

Ne spreglejte