Slovenec, na katerega smo lahko ponosni

Sedeja je za goriškega nadškofa in ilirskega metropolita še v času Habsburške monarhije predlagal avstrijski cesar Franc Jožef, potrdil pa sveti sedež.

Narodno zaveden duhovnik

Bil je narodno zaveden, zato je v letih med 1908 in 1912 zgradil goriško malo semenišče, ki je skrbelo za narodnostno vzgojo duhovnikov in laikov.

Ko je leta 1915 Italija napadla Avstro-Ogrsko in je postala Gorica prizorišče vojaških spopadov na soški fronti, se je Sedej skupaj z vodstvom, gojenci in knjižnico nadškofije umaknil v cistercijanski samostan v Stični (vir: spletna stran Slovenska biografija).

Branil pravice Slovencev pred fašisti

V Gorico, ki je postala del Italije, se je vrnil po koncu vojne leta 1918 ter nadaljeval vodenje nadškofije in postal branilec primorskih Slovencev. Še zlasti po prihodu fašistov na oblast leta 1922 se je namreč v Italiji začelo vse močnejše zatiranje Slovencev.

Potem ko je fašistična oblast pregnala slovenščino iz šol, so Sedejevi duhovniki v cerkvah slovenske otroke učili tudi slovenskega branja in pisanja. Upiral se je tudi nastavitvi italijanskih duhovnikov v slovenskih krajih.

Klonil pod pritiski

Pritisk italijanske fašistične oblasti pa je bil vse močnejši, zato je oktobra 1931 odstopil z mesta goriškega nadškofa. Mesec dni po odstopu je umrl.

Leta 1920 so se prebivalci juga Koroške odločali, kateri državi bodo pripadli. Za Avstrijo je glasovalo tudi veliko koroških Slovencev, saj so jim na Dunaju obljubljali številne pravice. Po plebiscitu obljub niso izpolnili. Foto: Reuters

Izgubljeni plebiscit

10. oktober je pomemben za slovensko zgodovino tudi zaradi koroškega plebiscita, ki je bil izveden na današnji dan leta 1920. Na plebiscitu, ki je odločal, ali bodo s Slovenci naseljeni deli južne Koroške pripadali Kraljevini SHS ali Avstriji, je zmagala avstrijska stran. Za Avstrijo je namreč glasovalo 59 odstotkov, za SHS pa 41 odstotkov volilnih upravičencev.

Avstrija dobila Koroško, toda izgubila Južno Tirolsko

Na dan, ko se je večina volivcev na jugu Koroške odločila za Avstrijo, pa je Avstrija izgubila Južno Tirolsko, deželo, poseljeno z nemško govorečim prebivalcem. Italija je namreč 10. oktobra 1920 sprejela zakon, s katerim je Južna Tirolska tudi uradno postala del Italije.

Franki ustavili arabska osvajanja

Na današnji dan leta 732 se je odvila tudi bitka, ki je odločala o tem, ali bo Evropa krščanska ali muslimanska. V bližini Poitiersa v Franciji je frankovski vojskovodja Karel Martel premagal arabsko-mavrske napadalce in ustavil širjenje muslimanov v Zahodno Evropo. 

V spopadu s Franki je bil ubit tudi poveljnik arabsko-mavrske vojske Abd Ar Rahman, ki se je rodil na jugu današnje Savdske Arabije. Muslimani so po porazu ohranili oblast na Pirenejskem polotoku, a so se morali v naslednjih stoletjih, v obdobju rekonkviste, umikati vse bolj proti jugu.

Avstralska pevka

Na današnji dan leta 1991 se je rodila avstralska pevka italijanskega rodu Gabriella Cilmi.

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan: 

Giuseppe Verdi Foto: commons.wikimedia.org Leta 680 je kalif Jazid I. v bitki pri Karbali v današnjem Iraku premagal Mohamedovega vnuka Huseina bin Alija in ga obglavil. Spor med privrženci bin Alija in kalifa Jazida je povzročil razkol med muslimani na šiite (Alijeve privržence) in sunite. 

Leta 1813 se je rodil italijanski skladatelj Giuseppe Verdi. 

Leta 1933 je zaradi eksplozije bombe strmoglavilo ameriško potniško letalo družbe United Airlines. To je prvi zanesljiv primer v zgodovini, da je letalo strmoglavilo zaradi podtaknjene bombe. 

Leta 1962 so v Himalaji izbruhnili spopadi med Kitajci in Indijci. Uspešnejši so bili Kitajci. 

Leta 1964 so slavnostno odprtje olimpijskih iger v Tokiu prvič v zgodovini prenašali prek satelita.