Ameriški čudežni deček in slovenski tajkuni

Sachs, ki je v začetku 90. let prejšnjega stoletja veljal za ekonomskega čudežnega dečka, je zagovarjal brezplačno razdelitev družbene lastnine in ustanovitev privatizacijskih skladov. 

Sacshov model: Razdelitev družbene lastnine vsem državljanom

Torej, da bi družbeno lastnino prek certifikatov razdelili vsem državljanom, ti pa bi jih potem vložili v sklade, ki bi postali zunanji lastniki nekdanjih slovenskih družbenih podjetij.

Zakon o privatizaciji družbenih podjetij iz novembra 1992 je bil kompromis med Sachsovim in Mencingerjevim modelom. Dediščina Sachsovih prvin v zakonu so tako imenovani pidovski baroni, kot je Stane Valant, ki je na vrhuncu svoje moči upravljal za milijardo evrov premoženja. Foto: STA ,

Mencingerjev model: Odplačna privatizacija znotraj družbenih podjetij

Sachsov prihod v Slovenijo je bil eden od razlogov, da je iz Peterletove vlade izstopil ekonomist Jože Mencinger, ki je zagovarjal odplačno privatizacijo, v kateri bi sodelovali zaposleni v družbenih podjetjih. Torej, da bi lastniki nekdanjih družbenih podjetij z notranjim odkupom postali zaposleni – oziroma vodstva podjetij (tako imenovani rdeči direktorji).

Kompromisni zakon o privatizaciji družbenih podjetij iz novembra 1992 je po zaslugi Mencingerjevih prvin v zakonu še ohranjal moč menedžerskih struktur v nekdanjih družbenih podjetij. To je omogočilo menedžerske prevzeme podjetij (tajkunizacijo) v prihodnjih letih. Takšen primer je poskus nekdanjega prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota, da bi postal tudi lastnik pivovarne. Foto: Matej Povše

Demos propade zaradi prepirov o privatizaciji družbene lastnine

Prav privatizacija družbene lastnine je bil eden od glavnih, če ne celo najpomembnejši razlog za razkol najprej v Slovenski demokratični zvezi (SDZ) in nato v koaliciji Demos. Maja 1992 je padla tudi Peterletova vlada.

Kompromisni privatizacijski model

Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, kot se uradno imenuje privatizacijski zakon, je leta 1992 sprejela prva Drnovškova vlada in je bil nekakšen kompromis med Mencingerjevim in Sachsovim modelom.

Dobili smo tako pidovske barone kot menedžerske tajkune

Sachsove zamisli o privatizacijskih skladih so na eni strani omogočile vzpon in bogatenje tako imenovanih pidovskih baronov (zunanji lastniki podjetij), Mencingerjeve zamisli v zakonu pa so v naslednjih letih omogočile izhodišče za menedžerske prevzeme podjetij – tako imenovano tajkunizacijo (vodilni v podjetju kot notranji lastniki podjetij). 

Najmlajša oskarjevka

Na današnji dan leta 1963 se je rodila Tatum O'Neal. Hčerka igralca Ryana O'Neala je pri desetih letih prejela oskarja za stransko žensko vlogo v filmu Papirnati mesec in se tako v zgodovino zapisala kot najmlajša dobitnica oskarja.

Odlomek iz filma Papirnati mesec:

Nizozemska igralka, ki ji je uspelo v Hollywoodu

Na današnji dan leta 1965 se je rodila nizozemska igralka Famke Janssen.

Odlomek iz filma Zlato oko, v katerem Famke Janssen igra glavno negativko:

Dvakratna angleška oskarjevka

Na današnji dan leta 1913 se je rodila britanska igralka Vivien Leigh, ki je dobila igralska oskarja za vlogi v filmu V vrtincu in Tramvaj poželenja. 

Odlomek iz filma Tramvaj poželenja:

Kanadski glasbenik

Na današnji dan leta 1959 se je rodil kanadski glasbenik Bryan Adams.

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan: 

Tilda Swinton Foto: Reuters Leta 1605 je skupina angleških katoliških plemičev pripravila tako imenovano smodniško zaroto – pod parlamentom v Londonu so podstavili smodnik, s katerim so želeli v smrt poslati vse poslance in kralja Jakoba I. Zarota je spodletela, saj so jo pravočasno odkrili. 

Leta 1918 je Italija zasedla Gorico. 

Leta 1923 se je rodil nemški novinar Rudolf Augstein, soustanovitelj revije Der Spiegel. 

Leta 1926 so fašisti v Italiji prepovedali vse druge stranke v Italiji, ukinili opozicijski tisk ter začeli množično zapirati in preganjati svoje politične nasprotnike. Italija je tako dokončno postala fašistična diktatura. 

Leta 1936 se je rodil zahodnonemški nogometaš Uwe Seeler. 

Leta 1959 se je v Kranju rodil slovenski alpinist Tomo Česen. 

Leta 1960 se je rodila britanska igralka Tilda Swinton. 

Leta 1990 je arabski terorist v New Yorku umoril izraelsko-ameriškega politika Meira Kahaneja, vodjo skrajno desnega gibanja Kach. Po mnenju nekaterih je to prvi teroristični napad zloglasne Al Kaide na ameriških tleh. 

Leta 1996 je bil demokrat Bill Clinton drugič izvoljen za ameriškega predsednika. 

Leta 2007 je Google predstavil svoj operacijski sistem Android.