Možgani našega gospodarstva

Do zdaj še nisem imel priložnosti prebrati pregleda o delovnih mestih drugačne vrste, tistih, za katere je potrebna pamet, ne pa prislovične slovenske pridne roke. Skratka, o tistih, ki več ustvarijo in več tudi zaslužijo.

Raziskava

Evropski center za reformo podjetništva in politike ECEPR je objavil poročilo o zemljepisni porazdeljenosti zaposlenih v intelektualnih/kreativnih industrijah, kar so lepo imenovali "brain jobs", torej dela, pri katerih uporabljamo možgane. Knjižico vam toplo priporočam v branje, predvsem pa si oglejte grafe, na katerih so prikazali število zaposlitev na naslednjih področjih: visoko tehnološka industrija, inženirstvo/arhitektura, raziskave in razvoj, telekomi, računalništvo, računalniško programiranje, upravljanje podjetij, oglaševanje, založništvo, film/TV/glasba, oblikovanje in druga ustvarjalna dela.

Preberite še:
Ko bom velik, bom robot

Od 28 držav je Slovenija na 11. mestu, prva je Švedska, zadnja Romunija. Med glavnimi mesti je prva Bratislava, Ljubljana je 17.

Države

Poglejmo prikaz države, s katero se najraje primerjamo. Nemčija je na šestem mestu lestvice in porazdelitev je videti takole:

Največ zaposlenih je v industriji visokih tehnologij, s čimer Nemčijo tako ali tako povezujemo.

Za primerjavo poglejmo zadnjeuvrščeno, Romunijo:

Razlika v tem, koliko manj ljudi opravlja "možganska dela", je očitna. Dobro, da imajo vsaj ponudnike telekomunikacij.

Nujno moramo pogledati tudi Grčijo, državo, ki varčuje:

Upravičeno je Janis Varufakis potarnal, koliko pomaranč morajo izvoziti, preden uvozijo en sam BMW – tragedija strukture, ki jo vidimo na grafu. Programerji so se očitno izselili. Na srečo imajo vsaj film in ko tole pišem, se tudi v slovenskih kinih vrti izdelek njihovih avtorjev – je pa tudi res, da se v tujino selijo tudi filmarji.

Očitno bo Grčija varčevala še nekaj stoletij.

Najboljši

Preden pogledate vodilno državo, Švedsko, si zamislite njena najmočnejša področja in nato šele pokukajte:

Zanimivo, mar ne? Poleg pričakovanih področij sta izjemno močna tudi založništvo in filmska industrija. Podobno je tudi na Danskem. Spomnite se na to, ko boste v roko vzeli kakšno skandinavsko kriminalko – precej ljudi si je z njo ustvarilo zaslužek, preden je pristala v vaših rokah.

Slovenija

In, seveda, končno, Slovenija:

Kot je v zadnjem uvodniku revije Bukla zapisal Samo Rugelj, "obseg založništva kot gospodarske panoge je v zadnjem desetletju padel skoraj za polovico", kar se tudi vidi. Pravzaprav je še največ upravljanja podjetij. Pozitivna pa je uravnoteženost področij.

Z glavnimi mesti se v tem besedilu ne ukvarjam, čeprav so obdelana v poročilu, a Ljubljane ne bom preskočil:

Glede na to, da je TV skoraj na ničli, je mar mogoče, da se tam zaposleni vozijo iz sosednjih občin?

Slika je po strukturi vsekakor podobna tisti, ki velja za celotno Slovenijo, kar je dobra novica. Če v poročilu pogledate Slovaško, boste videli strašansko razliko med državo in prestolnico – ko intelektualni poklici morajo v prestolnico, če hočejo preživeti. Res pa je, da smo Slovenci silno mobilni – a ne v tem, da se selimo za delom, marveč se vsak dan vozimo do njega in domov.

Aha, seveda: Slovenija je med vsemi državami druga po vlaganjih v raziskave in razvoj. Prva je Švedska.

Zbogom, pridne roke, dobrodošli, možgani!

Prebiral sem podatke in navdali so me z zmernim optimizmom. Glede gospodarstva se v Sloveniji vedno znova pokaže razcep med medijsko podobo in realnostjo. Po eni strani imate vsepovsod prisotno poročanje o divjem boju za Magno in njena najnižja delovna mesta, ki jih bodo roboti zamenjali ob prvi priložnosti, obenem pa daleč od medijev poslujejo podjetja, ki delajo z možgani, ne z rokami.

Preberite še:
Krone korupcije

Naša posebnost je v tem, da se lastniki tovrstnih podjetij večinoma bojijo prisotnosti v javnosti, saj jim prinaša le slabo. Od politikov lahko pričakujejo pritisk (kadrovske in donatorske želje), zavist javne uprave (če v časopisih preberete pohvalen članek o nekem podjetju, ga bo skoraj zagotovo čez nekaj dni obiskala inšpekcija) in bes forumskega ljudstva (prek tipkovnic se na uspešne neprestano usipa sovraštvo in nikoli ga ne bo zmanjkalo). Poglejte še enkrat glavna področja švedskega blagostanja in pomislite, da delavce na teh področij Slovenci zmerjajo s paraziti – kar je glaven razlog, da nismo Švedska.

Če torej javno mnenje sovraži možgane, potem se mu morajo politiki, ki želijo biti izvoljeni, prilizniti. V svojem prejšnjem mandatu je tako predsednik Pahor potipal vse simbole fizičnega dela, glavnega simbola možganov, knjige, pa se je lahko mirno izognil.

Še bolj žalostno je bilo spremljati boj ministra Počivalška za Magno, od divjanja do primitivizma, ob tem pa vedeti, da ni v svojih letih na oblasti naredil čisto nič, da bi se uredile zadeve okoli "praznjakov", torej plačevanja avtorjev za prazne nosilce podatkov.

Preberite še:
Dežela mrtvih

To je strašna posledica slovenske tlačanske miselnosti, podaljšane s komunizmom: če boste odprli zaposlitev fizičnemu delavcu, vas bodo trepljali po ramenih, čeprav boste morali nazadnje tega fizikalca uvoziti iz Bosne ali Romunije. Če pa boste omogočili visoko tehnološko in ustvarjalno podjetje, vas bodo zmerjali z gnilim elitistom in pokvarjenim kapitalistom. Predvsem pa boste vzbudili zgražanje, češ, kdo pa si mislite, da ste – ostanite torej raje pri lopati ali varno skriti, pa čeprav v tujini.

Nazaj k poročilu: ni slabo in tega sem vesel. Da bi bilo še bolje, nam ni treba spreminjati realnosti, marveč le v naših glavah posodobiti sliko o delu, da se bo tudi zanjo končno začelo 21. stoletje.