Predmet, s katerim se predsednik Pahor še nikoli ni fotografiral

Pisatelja, Tadej Golob in Miha Mazzini*, se vozita skozi noč, avtocesta je prazna in da bi pregnala zaspanost, se igrata trenutno najbolj priljubljeno družabno igro v Sloveniji. Igra jo lahko tudi več oseb, njeno bistvo pa je preprosto: igralec, ki jo začne, si poskuša izmisliti predmet, s katerim se predsednik države, gospod Borut Pahor, kralj slovenskega Instagrama, še ni fotografiral.

Recimo: "Ograja!"

Ali pa: "Lopata!"

"Vile!"

"Hamburger!"

Preostali udeleženci ga spomnijo na objavljeno fotografijo in igralec poskuša najti nov predmet.

Čar igre je v tem, da si ne morete izmisliti predmeta, s katerim se predsednik še ni ovekovečil. Kar pomeni, da je primerna za nočne vožnje, le začeti jo mora šofer, čigar možgani so potem neprestano budni v iskanju čarobnega predmeta, saj se svoje naloge ne more nikoli znebiti in jo prenesti na drugega.

"Čar igre je v tem, da si ne morete izmisliti predmeta, s katerim se predsednik še ni ovekovečil." Foto: STA ,

Torej gre za vrsto igre, ki jo slovenstvo ljubi: nikoli se nič zares ne spremeni, položaj nikogar ni ogrožen in ker je nemogoče zmagati, vsi vedno ostanemo enaki. Udeležencem zato ponuja obilo zabave.

Seveda je v svoji srčiki nesmiselna, ker je predsednik Pahor zaobjel že vse predmete, ki bivajo v duhovnem obzoru množice. Ni mogoče, da se mu je izmuznilo karkoli, kar se ne bi vsaj obrobno, za trenutek, kot usahel zvezdni utrinek, pojavilo med potrebami našega državljana. Verjetno za njegove predmete soigralce skrbi obsežen štab, računalniško podprt, in je pri sodobni tehnologiji še toliko manj verjetno, da bi katerikoli predmet ostal spregledan.

Še druge kolumne Mihe Mazzinija:

--> Na plaži ali na tableti?
--> Zakaj je kakovost storitev v Sloveniji slaba?
--> Prikaz lastne vrednosti

Tako se pisatelja vozita in zabavata. Šofer Tadej je varno buden, Miha pa krepi svoj spomin.

Cesta izgineva pod kolesi.

Potem pa, nenadoma, trenutek, ki se še ni zgodil nikoli.

Tadej spotoma navrže: "Knjiga!"

Oba se zasmejeta, Miha pomisli: "Tole bo pa lahko!"

A počasi mu začne smeh zamirati, zresni se in strmi v noč. Drobne mišice med obrvmi se zaman stiskajo. Vedno bolj bledi. Nazadnje je prozornejši od žarometov.

"To ni mogoče," reče.

"Seveda je igra v svoji srčiki nesmiselna, ker je predsednik Pahor zaobjel že vse predmete, ki bivajo v duhovnem obzoru množice. Ni mogoče, da se mu je izmuznilo karkoli, kar se ne bi vsaj obrobno, za trenutek, kot usahel zvezdni utrinek, pojavilo med potrebami našega državljana." Foto: Instagram/Getty Images

Tudi Tadej se začne mrščiti in prebledeva. Videti je, da obsojen na večno in brezupno ugibanje, kar nekaj je bleknil in ne more doumeti, da je uganil – da je prvi Zemljan, ki je prebil uganko Pahorjevega slikovnega razpona.

"To ni mogoče," reče.

Miha ga dolgo gleda in zdi se mu, da na njegovem obrazu zaznava tudi žalost: "Je to to? Po vsem svojem delu in pisanju, po vseh knjigah bom zanamcem ostal zapomnjen po tem?"

Tadej vzdihne, kar verjetno pomeni: "Vsaj to."

Nato Miha, znan po svojih slabih tolažbah, reče: "No, vsaj na Wikipediji se bo pa tole dobro bralo."

Pisatelja se molče vozita dalje. Jasno jima je, da je igre konec, da je njen čar izginil, kot je izginil smisel tega, kar počneta. Potrebovala sta le pravega predsednika, ki jima je pomagal razvrstiti življenjske prioritete naroda, v katerega sta se rodila.

Cesto za njunimi žarometi jemlje tema.

* Če ne želite biti kot predsednik Pahor, vas romana Jezero Tadeja Goloba in Zemljevidi tujih življenj Miha Mazzinija čakata v knjigarnah. Tisti, ki bo poslal na Instagramu objavljeno predsednikovo fotografijo s knjigo in tako prvi dokazal, da je pisatelja izdal spomin, pa dobi oba omenjena romana podpisana.