Petek, 3. 6. 2022, 21.52
1 leto, 10 mesecev
Žiga Turk: Ne z bajoneti, z davki v morje?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,33
61
Dobili smo novo vlado, v kateri ima vidno vlogo Levica. Pred leti je vidni član Levice robantil, da bi morali podjetnike z bajoneti nagnati v morje. Tega seveda ne moreš s temi besedami spraviti v koalicijsko pogodbo, sploh, če si s težavo nabral štiri odstotke glasov. Še vedno pa se lahko podjetnike lotiš nagnati iz države z davki in drugim šikaniranjem. In temu potem komunikacijsko spretnejši rečejo "najnaprednejši skandinavski model" (vir).
Obljubljena dežela
Vsakič, ko bi kje kdo na svetu dvigal davke, višal socialne priboljške, uvajal družbeno lastnino in delavsko samoupravljanje ali metal polena pod noge podjetnikom, se sklicuje na skandinavski model. Bernie Sanders, Jeffrey Sacks, Alexandra Ocasio-Cortez, Luka Mesec … Kraji, od koder prihajajo IKEA, H&M, Tetra Pak, ABBA, Volvo, Nokia …, baje ne morejo biti slabi. Kako se tam cedita med in mleko, za delovne in za lenuhe, je postala že prava urbana legenda. Zdi se, da so tudi predsednika vlade njegovi še naprednejši partnerji prepričali, da so na severu Evrope prelisičili zdravo pamet, da imajo dve kravi za en par in da se tam brez muje čevelj lahko obuje.
Ampak niso. Da so v Skandinaviji iznašli socializem, ki deluje, je lažna novica. Da so v Skandinaviji iznašli tretjo pot med kapitalizmom in socializmom, tržni socializem ali leseno železo, je tudi lažna novica. Da so nekako neuvrščeni, se ruši še pri zadnjih dveh državah, ki te dni vstopata v NATO. Potegavščina je bogato dokumentirana, najbolj v knjigi "Skandinavska neizjemnost: kultura, trgi in neuspeh tretje poti v socializem" (vir).
Fama o skandinavskem modelu je nastala v 80. letih predvsem na podlagi serije švedskih socialdemokratskih vlad med leti 1970 in 1990, norveškega naftnega "booma" in finske Nokie. Danci in Islandci so bili ves čas precej normalni.
Ključ je kultura, ne socialna država
V Skandinaviji je mraz. Ljudje so bili navajeni trdega dela. Če kje, tam velja Webrova ideja o protestantski delovni etiki. Po reformah v zadnji tretjini 19. stoletja se je predvsem na Švedskem začela izjemno hitra gospodarska rast. Takrat seveda ni bilo še nobenega govora o kakšni tretji poti. To je tudi čas najhitrejšega zmanjševanja socialnih razlik v tej državi. Sredino 20. stoletja je Švedska pričakala kot četrta najbogatejša država na svetu. Od leta 1870 do 1970 je švedsko gospodarstvo raslo najhitreje na svetu, hitreje kot Avstrija, Belgija, Danska, Nemčija, Nizozemska ali Velika Britanija.
Od leta 1970 do leta 1991 pa je raslo najpočasneje med temi gospodarstvi. Obdobje med zgodnjimi 70. in 90. leti je tudi čas najbolj radikalnega eksperimentiranja s tržnim socializmom. Skratka, bleščeča gospodarska rast se je na Švedskem zgodila, preden so začeli gospodarsko eksperimentirati. Čas tretje poti je bil čas, ko so bili v prostem teku, ko so uživali sadove dela in varčevanja prejšnjih desetletij. V tem času praktično niso ustvarili nobenih večjih podjetij in nobenih novih delovnih mest v zasebnem sektorju. V javnem pač.
In morda so v tem času tudi skvarili ljudi. Med letoma 1981 in 1984 se je 82 odstotkov Švedov strinjalo s trditvijo, da ni prav koristiti pomoči socialne države, do katerih človek nima pravice. Po letu 2010 je takih samo še 55 odstotkov. Delež Švedov, ki se jim zdi sprejemljivo, da lažeš, da bi prejemal ugodnosti socialne države, je iz 5 odstotkov narasel na 43 odstotkov (vir). Koliko Slovencev bi se odpovedalo socialni pravici, ki jim pripada, ne bi pa se jim zdelo prav, da jo prejemajo?
Socialna država ni za vsakega. V anglosaških državah in tudi v Sloveniji ni posebne razlike v stopnjah zaposlenosti enako izobraženih glede na to, ali so domačini ali pa prišleki. Na Švedskem je ta razlika znatna, kar bi lahko pomenilo, da domačini ne zlorabljajo socialne države, iščejo in najdejo delo, ki je velika vrednota v njihovi kulturi, prišleki pa nimajo enakega sistema vrednot in pač uživajo ugodnosti, ki so jim na voljo. In ki so bile načrtovane z mislijo na Švede. Vsak lahko sam premisli, kaj bi ta model pomenil v Sloveniji.
Miltonu Friedmanu se je nek skandinavski socialdemokrat pohvalil, da v Skandinaviji pa nimajo revščine. Neoliberalec mu je zajedljivo odvrnil, "zanimivo, v ZDA tudi ni revežev, ki bi bili po rodu iz Skandinavije". V kulturi in vrednotah je skrivnost skandinavskega uspeha, ne v skandinavski socialni državi.
Tovarne delavcem
Neka švedska univerza je Edvardu Kardelju podelila častni doktorat, tako jih je navdušilo samoupravljanje. In so ga Švedi poskušali stakniti s tržnim gospodarstvom. Na začetku 80. let so se lotili uvajanja delavskega solastništva v podjetjih. Berem koalicijsko pogodbo glede vloge zaposlenih v podjetjih in ugotavljam, da je Švedska hkrati 20 let za Slovenijo in 30 let pred Slovenijo. In ni kriva Švedska.
Preizkušen način, da postaneš solastnik podjetja, pa sploh ne nujno tistega, v katerem delaš, so delnice. Švedi pa so pred skoraj pol stoletja prišli na idejo, da bi podjetja del dobička, ki bi ga delavci ocenili kot pretiranega, namenili za odkup samega sebe, in bi tako podjetje počasi prehajalo v last sindikatov. IKEA je takrat preselila sedež na Dansko, pobegnili pa so tudi ustanovitelji nekaterih drugih podjetij in posameznika, kot sta Ingrid Bergman in Bjorn Borg.
Ingvar Kamprad, ustanovitelj podjetja IKEA, se spominja sestankov s švedskimi davkarji v 60. in 70.letih. Da mu gre samo za dobiček, so ga obtoževali, kot kak slovenski avantgardist. Odgovarjal jim je, da ljudem daje službe. Pa ni naredilo posebnega vtisa na davkarje.
ABBA na napačni "strani zgodovine"
Niso pa pameti izgubili vsi. Finančnega ministra je med razpravo o zadevi v parlamentu fotograf zalotil, da je zložil kritično pesmico o predlogu njegove vlade o delavskem lastništvu. Začne se z nekako besedami, da je "delavsko lastništvo prekleto sranje". Mimogrede, fotografa, ki je zagrešil podoben zločin kot pred leti Jani Božič, ki je ujel zaslon telefona Alenke Bratušek, Švedi na vrhuncu socialističnega eksperimentiranja niso preganjali. Naša pravna država pa je Božiča obsodila na petmesečno pogojno zaporno kazen.
V kampanjo proti delavskemu lastništvu se je vključila tudi ABBA. Njihov manager je takrat povedal (vir), "da je absurdno pričakovati, da bi sindikati z denarjem znali delati bolje kot profesionalni managerji". Proti zadevi so organizirali koncert. Björn Ulvaeus je namesto verzov za pesmice pisal pamflete proti postopnemu prenosu podjetij v roke delavcev (vir).
Norost tržnosocialističnega davčnega sistema ilustrirajo, ne boste verjeli, čudaška oblačila, v katerih je ABBA nastopala. Davčna stopnja je bila na Švedskem takrat 80-odstotna, je bila pa obleka, ki jo je človek nosil na delovnem mestu, davčna olajšava. Pogoj pa je bil, da te obleke ni mogoče nositi v prostem času. In so si privoščili kostume, ki niso za na ulico. (vir).
Švedsko je začel spravljati v red Carl Bildt. Od leta 1991 do 1994 je izvedel nekaj reform. Državno upravo so zmanjšali za tretjino, zmanjšali so davke in jih odpravili na premoženje, darila in dediščino, hkrati pa dosegli presežek v proračunu. In tako potrdili Lafferjevo krivuljo. Podjetja v državni lasti so bila privatizirana, trgi finančnih storitev, elektrike, medijev, telekomunikacij in drugih pa liberalizirani. Vlade, ki so sledile, leve in desne, se k čudaštvom iz druge polovice 20. stoletja niso več vračale. Ostala je samo legenda. In dejstvo, da Švedska ni več četrta najbolj bogata država na svetu, ampak nekje okrog 20. mesta.
Skratka
Skandinavcem gre dobro. Ampak ne, ker bi imeli nek poseben socialni model, ampak ker so Skandinavci. Gre jim dobro, ker so delovni, pošteni, podjetni in povezani. Slovenci so bili taki do svobode leta 1945, potem je sistem začel nagrajevati neke druge vrednote. Ker nekako ne verjamem, da bi vladi uspelo iz Slovencev narediti Švede, tudi v dveh mandatih ne, je uvajanje skandinavskih rešitev, ki so se jim med tem odpovedali tudi v Skandinaviji, povsem zgrešeno.
Denar ne raste na stebrih daljnovodov. Podjetnost in podjetnike v prihajajoči recesiji potrebujemo bolj kot kadarkoli. Zato se velja po Skandinaviji zgledovati edino glede prijaznosti države do kapitalistov. Danska, Švedska, Finska in Norveška so zadnje čase pri vrhu lestvic gospodarske svobode. Gospodarska svoboda je tudi svoboda in ne bi bilo slabo, da si vlada zada za cilj, da se Slovenija glede tega uvrsti nekam med Švedsko in Norveško.
Za tak skandinavski model sem pa tudi jaz.
61