Žiga Turk: Za stranke evropskega centra

Težava je, ker ima vsak svojo normalnost. V KUL se jim zdi normalno, da vladajo oni. Volitve vidijo kot priložnost za нормализацию. Navajeni so bili vladati od leta 1945 do 1990, pa tudi kasneje je bilo "normalno", da so na oblasti oni, tisti drugi pa samo izjemoma. "Nenormalna" vlada je imela v celi zgodovini samostojne Slovenije en cel mandat in nekaj kratkih poskusov, ki so se posrečili bolj ko ne zaradi kolosalne nesposobnosti "normalnih" – enkrat Drnovšek ni znal koalicije držati skupaj, drugič Janković ni znal šteti do 45, tretjič je Šarec vrgel puško v koruzo. Ko je šel Šarec po puško v koruzo, je spekel kokice, ki jih zdaj deli na predvolilnih zborovanjih. Najbolj teknejo golobom.

Kokice bi sicer človek gledal na soočenjih, ampak nimam prave volje. Ne vem, ali se mi samo zdi ali pa imamo letos toliko soočenj kot še nikoli. Ki še nikoli niso bila tako odveč.

Mnenja Žiga Turk: Trideset let so bile dovoljene sanje, 24. 2. je bil nov dan

Soočenja? Zeh.

Vladne stranke smo spoznali v zadnjih dveh letih. Zvozile so zelo solidno. Proticovidni ukrepi so bili približno taki kot v drugih državah. Najbolj se za nazaj pritožujejo nad zapiranjem ljudi v občine, pozabljajo pa na gnečo na portoroški promenadi in na dejstvo, da v mnogih državah ljudje niso smeli niti več kot 500 m stran od doma. Pa tega niso razglašali za ne-Svobodo. Vlada je bila verjetno celo bolj socialna, kot če bi bila sestavljena iz nominalno socialnih strank. Ker se je morala dokazovati, da je socialna. Socialnim strankam se ni treba.

So pa ukrepi delovali – gospodarsko smo covid-19 zvozili kot druga najboljša država na svetu, po gospodarski rasti smo med prvih pet v OECD. To je statistika. Lahko pa vsak sam pobrska po vtisih iz resničnosti: vsepovsod visijo oglasi, da zaposlijo ta ali oni profil, ljudi za delo manjka, delo je bolje plačano, ljudje imajo več prihrankov, socialne pomoči so radodarnejše, nekatere položnice so nižje, vsepovsod se gradi, na debelo in na drobno.

Spoznali smo tudi KUL koalicijo in njih avantgardo Levico. Spoznali smo jih po tem, kar so naredili v prvi polovici tega mandata. Ne zamerite mi, ampak jaz se ne spomnim, da bi naredili karkoli. Razen, da so bili med seboj sprti in da je Šarec vse presenetil z odstopom. Spoznali smo jih tudi kot opozicijo. Metali so polena pod noge, kjer se je dalo. Spodbujali nemir in nezadovoljstvo, interpelirali in demonstrirali, da so komaj hodili z enih protestov na druge.

Mnenja Žiga Turk: Zgodovinske volitve. Morda.

Programe imajo čudovite, človek se samo vpraša, kako to, da jih v 24 letih (od 32 svobodne Slovenije) niso realizirali. SD sicer plakatira, da bo zdaj drugače, pa ne vem, zakaj bi jim verjel. Program Levice ni samo tak, ki bo vzel manjšini (ker prinaša manj glasov) in dal večini (da bi glasovala zanje), to znajo celo okrasiti s pravičnostjo. Program avantgarde je nevaren, celo življenjsko nevaren, ko zagovarja izstop iz NATA. V norosti vztrajajo celo zdaj, ko je varnost Evrope ogrožena zaradi ruske agresije na Ukrajino. Se pa seveda cvetje v laseh lepo sliši. Skratka, če bi bil bil KUL kaj prida, ne bi šli izdelovat Goloba. Nov obraz je odraz nesposobnosti starih.

Niti zaradi Goloba ne gledam soočenj. Me sploh ne zanima, kaj ima nekdo iz čarovnikovega klobuka za povedati. Obljubiti se da karkoli, neobvezno, nezavezujoče, nepomembno. Ne morem primerjati, kaj je obljubljal pred štirimi leti in kaj od tega je realiziral. Ker je nov. O Golobu vem, da je začetnik, odgovoren nikomur, in zna tudi izginiti, ne da bi za kaj odgovarjal. Zato države ne bo vodil tako kot nekdo, ki bi bil rad še naslednjih 20 let v politiki. Tudi bi si želel, da bi se s politiko ukvarjal kdo, ki se lahko vsaj pretvarja, da bi rad kaj dobrega naredil za državo, ne pa nekdo, ki je šel v politiko iz zamere, ker je izgubil predobro plačano službo.

Mnenja Žiga Turk: Novi obrazi, Umberto Eco in znaki socializma

Za mir

Na začetku sem napisal, da si želim bolj normalne Slovenije. V bistvu si želim več miru. Tudi političnega miru v Sloveniji. Sit sem kolesarjata, sit sem sitnarjenja medijev nad vsako potezo vlade, sit sem kurjenja nezadovoljstva ob vsaki priliki. Vem, če bodo vladali levi, se bo v deželo vrnil mir. Glavni mediji nam bodo prvega ministra spet predstavili kot Luko Dončića slovenske politike, vladni ukrepi bodo strokovni, premišljeni, dialoški in socialno čuteči. Na Odmevih bosta dva neodvisna strokovnjaka pritrjevala voditeljici, da so poteze oblasti prave. Nirvana!

Po dveh letih medijskega pressinga, pouličnega kravala in koronavirusa se takšna normalizacija sploh ne zdi slaba ponudba. Pač otroku, ki se dere, daš dudo, pa bo mir. Pač imperialistu, ki mu je največja država na svetu premajhna, daš pol Ukrajine, pa bo mir.

No, ravno zato se mi zdi, da ne bi bilo dobro, da bi zmago izsilili levi. Ker nikamor ne vodi, če najbolj tečnemu popuščaš, ker pač najbolj sitnari. Koristno bi bilo, da bi bila še štiri leta približno taka vlada. Morda nekoliko razširjena čez sredino, ker časi so zahtevni in ne bi bilo dobro, da ima vlada proti sebi vse tisto, kar ima v Sloveniji resnično oblast. Ampak enkrat se bodo že morali navaditi, da niso edini poklicani za vladanje.

Mnenja Žiga Turk: Somrak anticepilskega razuma

Skratka

Moj glas bo šel za eno od sredinskih strank – Novo Slovenijo, Povežimo Slovenijo ali Našo deželo, precej odvisno od tega, koga bom imel na glasovnici. Ker hočem, da ima v prihodnji vladi sredina večjo vlogo. Sredina je namreč tista, ki v vsaki državi zagotavlja trdnost in stabilnost.

Sredina ni tisto, kar je na pol poti med levico in desnico, sredina je tisto, kar državo drži v gravitacijski osi evropskih civilizacijskih norm, vrednot slovenske osamosvojitvene ustave, načel socialno tržnih politik in prijateljstev evroatlantskih povezav. Sredina skrbi za to, da je nekaj splošne dostojnosti v razpravah o tem, kako bomo okrog naštetega krožili.

V slovenski demokraciji je sredina šibka: leva sredina se mora uklanjati avantgardi dediščine socializma, ki želi državo iztrgati iz gravitacijskega polja evropske sredinskosti. In ker leve sredine ni, nobene sredine ne sme biti. Ker je po programu in načinu delovanja v Evropi sredina, tisto tukajšnja propaganda potiska v naročje SDS. Moj glas bo šel tistim, ki so ta evropska sredina, ki so vmes med SDS ter KUL Golobom. Močan blok teh treh list je edino upanje za to, da Slovenije ne bo odneslo predaleč stran od osi, okrog katere bi se moralo vse vrteti. In osi, ki se je bo treba v teh turbulentnih časih trdno oprijemati.

Mnenja Žiga Turk: Pa srečno 2022