SiolNET. Siol Plus Kolumne
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Komentar urednika

Vesel je žrtev Čeferinove perestrojke

10

termometer

Peter Jančič
Foto: Bojan Puhek

Epidemija nas je v letu 2020 oropala bližine drugih ljudi, zaprla v stanovanja in vzela številna življenja. Politično so se z oblasti poslovile stranke manjšinske vlade Marjana Šarca. Od takrat so v šoku. In se poskušajo na vsak način vrniti. Bilo je tudi leto velikih herojev. Največji so bili zdravstveni delavci, ki so tvegali svoje zdravje in življenja svojih bližnjih, ko so skrbeli za tiste, ki so jim odpovedovala pljuča. Bilo je leto, ki je prineslo upanje s prvimi cepivi. Pa tudi strahu, ker še ni konec in se iz Velike Britanije, ki je izstopila iz EU, na celino širi bolj nalezljiv sev, kar lahko tudi pri nas še povzroči strašne posledice.

Med državami v Evropi smo bili v drugem valu med najbolj prizadetimi. Še vedno smo. To je tudi posledica množice majhnih strank, ki jih imamo zaradi volilnega sistema, ki so si ga uzakonile. Te majhne stranke imajo velik vpliv na dogajanje v državi, čeprav jih je volilo malo ljudi. V času, ko je državo hudo udaril drugi val epidemije, so številne vse svoje sile usmerile v to, da bi se ljudje upirali vladi in rešitvam, ki so jih predlagali strokovnjaki, da bi se s tem vrnile na oblast. Uspelo jim je doslej predvsem, da je sredi najhujših težav odstopil minister za zdravje Tomaž Gantar. To se je zgodilo, ko je projekt rušenja vlade za Marjana Šarca, Tanjo Fajon, Luko Mesca in Alenko Bratušek prevzel Gantarjev strankarski šef Karl Erjavec, katerega DeSUS je bil eden največjih poražencev zadnjih volitev. Sam še za poslanca ni bil izvoljen. Kot tudi Gantar ne.

Turbulence ob poročilu, ki ga ni

Zdaj pa Erjavec poskuša prevzeti oblast v državi za stranke, ki so spomladi z odstopom Marjana Šarca poskušale izsiliti predčasne volitve. A jim je takrat spodletelo in so od takrat v opoziciji. Politika teh strank je pogosto v tem, da predvsem povzročajo težave druga drugi in skupnosti. So znana posledica volilnega sistema, ki je dolgo povzročal težave in neučinkovito vladanje v sosednji Italiji.

Zelo različen položaj v Italiji in pri nas je tik pred novim letom v intervjuju primerjal zamejski Slovenec, ki pozna obe skupnosti, Damijan Terpin:

Damijan Terpin Novice Damijan Terpin: Temu, kar se dogaja v Sloveniji, v vsej Evropi ni primere

 

Proti koncu lanskega leta so poslanci ta volilni sistem poskušali celo spremeniti. A to bi storili tako, da bi za stranke najpomembnejša lastnost ostala nespremenjena: še naprej bi bili obsojeni na enako veliko množico strank z malo volivci. Če ne celo še na večjo. In ki bi še naprej mimo jasne volje volivcev odločale o vladanju.

Poskus spremembe je že drugič propadel, ker je ni podprla največja stranka SDS in nekaj poslancev DeSUS, SD, NSi in narodnosti.

Smo pa v novo leto po propadu te "reforme" vstopili s pol milijarde težkim paketom pomoči ljudem in podjetjem, ki ga je v državnem zboru potrdila vladna koalicija, ki jo od marca vodi na volitvah najuspešnejša stranka SDS. Zgodila pa se je tik pred novim letom tudi že druga tiskovna konferenca šefa računskega sodišča Tomaža Vesela o osnutku poročila o polnjenju praznih skladišč mask in respiratorjev. A o ugotovitvah v tem osnutku poročila Vesel ni smel govoriti. Ker bo poročilo po preverjanjih javnosti dostopno šele čez nekaj mesecev.

Bila je to tiskovna konferenca o poročilu, ki ga še ni. In dogajala se je prav v času, ko smo izvedeli, da ni nujno vse čisto in transparentno pri Veselovih zaslužkih. Pri četrt milijona dolarjev letno iz Fife. 

Šef DeSUS Erjavec je precej sinhrono s tem nenavadnim Veselovim nastopanjem napovedoval, da bo opozicijske stranke, ki so v abstinenčni krizi, vrnil na oblast. Napovedi so bile nenavadne, ker je govoril v imenu drugih, kaj bodo počeli v parlamentu, kjer Erjavca ni. Ni bil izvoljen za poslanca in tam ne more ničesar sprožiti. Od šefov opozicijskih strank sta v državnem zboru le Marjan Šarec in Luka Mesec. Tudi kandidat za mandatarja Erjavec še ni, da bi se na to lahko skliceval. Poslanci ga niso predlagali. To ni nepomembno. Primer mandatarja, ki to ni bil, a se je o njegovem mandatarstvu neverjetno veliko pisalo in govorilo, smo že imeli: Jožeta P. Damijana.

Če bi Erjavcu verjeli, bi ta tudi moral že vladati. Pa Damijan tudi. A prejšnje napovedi, da ga bodo do novega leta poslanci predlagali in že potrdili za šefa nove vlade, so se Erjavcu izjalovile. Kot že pred tem ocene Jožeta P. Damijana, kako ima večino in prevzema oblast. Ljudi se v politiki in v medijih pogosto vleče za nos.

Se je pa ob Erjavcu izrisala podoba, da bi lahko dosegel več, a je opozicijski scenarij rušenja vlade pokvaril predsednik računskega sodišča Vesel, ki je moral pred novim letom zaradi tega kar dvakrat pred medije.  

Prvič je prišel, ko je Erjavec ravno napovedal prevzem oblasti do novega leta. Takrat je Vesel pojasnjeval, zakaj osnutek poročila o tem, kako je država v hudi stiski reševala življenja zdravstvenih delavcev in okuženih s polnjenjem praznih skladišč, kakršne je zapustila vlada Marjana Šarca, še ni na poti proti revidiranim, da bi nanj odgovarjali.

Razlog je bil, da osnutka ni takoj podpisal prvi namestnik Jorg Kristjan Petrovič, smo izvedeli. 

Petrovič je zadnje dele obsežnega osnutka dobil štiri dni pred opravičujočim Veselovim nastopom. Vmes je bil vikend. Že naslednji dan, torej po vsega nekaj delovnih dneh, je Vesel pristojnost za strokovno preverjanje poročila Petroviču odvzel in ga prenesel na drugo namestnico Mojco Planinšek. Ta je takoj podpisala. Po političnem posredovanju šefa.

Peter Jančič Siol Plus Funkcionar Fife Vesel pomaga rušiti vlado

In Vesel je lahko sklical drugo tiskovno konferenco, da je osnutek zdaj že na poti proti različnim institucijam, da bi te odgovarjale na ugotovitve revizorjev, kako bi nabave mask in drugega lahko potekale bolje.

Velika pričakovanja opozicije ob tem poročilu so povezana s tem, da bi zdaj kaj obremenilnega za Zdravka Počivalška ušlo v medije, ki slovijo po propagandnem poročanju za projekte opozicije.

A drug nastop Vesela javno ni odmeval na načine, kot so ga pričakovali v opoziciji. Na svetu SMC so se nekaj ur pozneje odločili, da ne bodo podprli mandatarstva Karla Erjavca. 

Ko je Vesel Žrtev Čeferinove perestrojke

Zgodbo, ki bi morala zamajati SMC, pa so prekrile javnosti bolj zanimive dileme o ravnanju Vesela samega, ko ob vodenju računskega sodišča, za kar mesečno dobi bruto 5.607 evrov ali le nekaj sto evrov manj kot premier Janez Janša za vodenje vlade, iz Fife za popoldansko prostočasno delo dobi še 16.850 evrov dodatka. Vsak mesec. Letno 202.200 evrov.

Iz komisije za preprečevanje korupcije (KPK) so na vprašanje Siola, s kakšno argumentacijo so Veselu dovolili opravljanje dodatnega popoldanskega dela za Fifo, na dan, ko je Vesel imel drugo tiskovno konferenci, odgovorili s sporočilom, da ne morejo najti dokumentacije o tem dovoljenju Veselu.

  Tomaž Vesel, Računsko sodišče Novice KPK nima dokumentacije o Veselovi dejavnosti na Fifi

Da ima dovoljenje KPK, je Vesel pred tem sam povedal za Siol.

Tomaž Vesel Novice Predsednik računskega sodišča: Četrt milijona dolarjev letno, ki jih dobim iz Fife, ni spornih

Ker novinarji ne verjamemo na besedo, smo preverjali. In to še počnemo.

Iz KPK so sporočili še, da je Veselu dodatno delo morda dovolil kar nekdanji predsednik Boris Štefanec, a brez posebnega postopka, po katerem bi ostala dokumentacija. Štefanec pa je za STA povedal, da ga čudi, da na KPK ne morejo najti dokumentacije o tem dovoljenju, saj bi po njegovem spominu morala obstajati in bi naj ne šlo le za neformalno dogovarjanje.

V težave je zaplet spravil številne medije, ki so dodatne zaslužke Vesela zamolčali svoji publiki. Bila je cenzura. Čeprav je Fifa podatke o plačilih v letu 2019 prvič javno objavila, torej niso skrivnost in ljudi takšni podatki zanimajo.

To, da so bile številke objavljene, se je zgodilo celo prvič in je povezano tudi z Aleksandrom Čeferinom, s katerim je zavel veter bolj transparentnega dela v UEFI in FIFI. A žrtev te "perestrojke" je zdaj, vsaj nekoliko, Vesel.

Tomaž Vesel Foto: STA  

Vesel ni edini, ki ob svojem delu na vrhu pomembne državne institucije opravlja še druga opravila, ki so lahko tudi dobro plačana. A za druge funkcionarje velja, da morajo za to pridobiti dovoljenje institucij, v katerih delajo.  V parlamentu dodatno delo poslancem dovoli mandatno volilna komisija. Posebna komisija odloča tudi o dovoljenjih za dodatno delo ministrom v vladi. 

Takšno dovoljenje za dodatno delo na projektu Sript je od vlade Marjana Šarca dobila nekdanja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec, ki se je zaradi tega pozneje znašla v precejšnjih težavah. O dovoljenjih Pivčevi in drugim ministrom, da smejo ob trdem delu v vladi še dodatno zaslužiti, lahko več preberete tukaj:

OB PREŠIČKU ŠE KUP MINISTROV GARA IZVEN VLADE

Vsi pa dovoljenj tudi ne dobijo. V parlamentu po zadnjih volitvah dovoljenj za dodatno delo niso takoj odobrili Primožu Siterj (Levica), Nataši Sukič (Levica) in Gregorju Židanu (SMC, danes po prestopu SD). Siter bi dodatno delal kot novinar, Sukičeva za nevladne organizacije, Židan pa kot nogometni trener. 

Več o zapletih pri prošnjah teh poslancev in tudi o dovoljenjih drugim poslancem za dodatno delo lahko preberete tukaj: Dodatni zaslužki: Sukičeva, Siter in Židan po vzgledu Vilfana in Tomićeve.

Na posnetku je poslanec Siter, ki je zaprosil, da bi ob političnem delu dodatno delal še kot novinar:

Primož Siter Foto: STA

Kako je Vesel pridobil dovoljenje za delo na Fifi, nismo vprašali le na KPK, temveč preverjamo tudi na računskem sodišču. Vesel je na tiskovni konferenci, ko ga je novinar Siola opozoril, da jih prosimo za te podatke, nekoliko presenečeno odgovoril, da službe računskega sodišča teh podatkov zanj (še) nimajo.

Ta odgovor je bil tudi precej nenavaden. Podatke bi namreč na računskem sodišču morali imeti. Ne gre za zasebni posel Tomaža Vesela in njegovo zasebno dokumentacijo, kaj sme in česa ne. Tisto, kar zahteva od drugih, torej transparentno in odgovorno poslovanje, mora kot vodja zagotoviti tudi sam. V svojem lastnem primeru. Zato je tudi dokumentacijo, kako so opravili preverjanje, ali sme opravljati dodatno delo še za koga drugega, stvar institucije, in ne njega osebno. 

In je stvar, ki mora biti preverljiva in sledljiva.  

Doslej Tomaž Vesel in računsko sodišče nista ravnala tako. Nista zgled skupnosti. Ne z odstavljanjem namestnika Petroviča, ker ni svetlobno hitro podpisal osnutka poročila in ne z reakcijami, ko gre za dodatno delo Vesela samega. 

Pri katerem je nekaj dilem dopustnosti, ker računsko sodišče izvaja tudi nadzor nad posli, ki so neposredno povezani z nogometom, ker ga na različne načine financira država. Tudi, denimo, s sanacijo bank, s katero so davkoplačevalci plačali Stožice Zorana Jankovića.  

Pri preverjanju bomo vztrajali. V interesu Vesela je, da se razčisti in popravi, kar je mogoče. Povsem enako kot je v interesu Počivalška, da se razčistijo očitki, da bi bilo morda nakupe mask in druge opreme v času hude stiske, ko so vse to mrzlično kupovale tudi najbogatejše države na svetu, mogoče izvesti bolje.

V primeru Veselovega dodatnega dela celo ni šlo za noben poseben ali nenavaden položaj. In življenja niso bila ogrožena, kot so bila in so med epidemijo. 

Kako se bo končalo s poskusom množice majhnih strank, ki bi rade državi vladale brez jasnega mandata volivcev in z Erjavcem, ki še za poslanca ni bil izvoljen, pa bomo tudi izvedeli.

V nekaj tednih. Če si ta najnovejši "mandatar" že spet ne premisli.
 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 113
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin