Ponedeljek, 2. 3. 2015, 15.48
7 let, 1 mesec
Šla v Argentino in se vrnila s terapijo za srčne bolnike
Ples je njena strast že od otroštva. Stara je bila tudi želja, da bi ustanovila lastno podjetje. Le tega ni načrtovala, da bo nazadnje združila oboje. Takšna je v treh stavkih zgodba Dane Popović, ustanoviteljice plesne šole argentinskega tanga v Ljubljani.
Strast je obudila kot zaposlena ženska, takrat je iskala nekaj novega, nekaj naravnega. V odkrivanju različnih stilov je naletela na argentinski tango. Prepričala jo je glasba, nato še ples. V Sloveniji se takrat ni dalo kaj veliko naučiti, zato se je odločila za enomesečni obisk Argentine, kjer ni spoznala le plesa, temveč tudi kulturo in predvsem ljudi.
"Moja oziroma najina želja ni bila širiti le ples, temveč tudi kulturo. Argentinski tango je namreč veliko več kot samo ples. V osnovi je to druženje ob plesu," pojasnjuje Dana. V njuni plesni šoli tako poleg plesnih osnov tečajnikom predstavijo tudi Argentino, njeno glasbo, kulturo in družabno življenje. Poleg plesnih tečajev prirejajo tudi seminarje in nepogrešljive plesne večere.
Poleg tega iščeta partnerja, ki bi bil pripravljen izdelovati linijo oblek, predvsem pa čevljev.
"V tem plesu je tako, da se osebnost ne izraža le skozi improviziran ples, temveč tudi skozi edinstvene čevlje, oblačila in celotni stil. Želja plesalk argentinskega tanga je, da imajo drugačne plesne čevlje, zato se ti stalno izdelujejo v različnih barvah, vzorcih in oblikah ter so izdelani ročno v omejenih serijah. Za zdaj jih mi uvažamo iz Argentine, kar je za plesalke precej drago in bi bilo veliko bolj ugodno, če bi za to angažirali slovenskega čevljarja."
Ker skozi šolski sistem vsega tega ni mogla dobiti, se je lani prijavila v program Podjetno v svet podjetništva. Štiri mesece je bila tako zaposlena, da se je lahko izobraževala o samostojnem podjetništvu.
Program, ki ga izvaja Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), je bil zanjo najboljša služba do zdaj: "V programu nas je bilo deset, deset povsem različnih ljudi in smo se zato ogromno naučili že drug od drugega. Vsi smo bili pozitivni, energični in polni idej. Ko si prišel službo, je bilo tam polno življenja in prav tega manjka v 'navadnih' službah."