Šla v Argentino in se vrnila s terapijo za srčne bolnike

Ples je njena strast že od otroštva. Stara je bila tudi želja, da bi ustanovila lastno podjetje. Le tega ni načrtovala, da bo nazadnje združila oboje. Takšna je v treh stavkih zgodba Dane Popović, ustanoviteljice plesne šole argentinskega tanga v Ljubljani.

Zgodba v nekaj več kot le treh stavkih … Prve plesne nastope je prirejala svojim staršem, da bi plesala v ritmu, jo je mama vpisala v plesno šolo. Pozneje je Dana trenirala latinsko-ameriške in standardne plese, a je med študijem prednost dala drugim obveznostim.

Strast je obudila kot zaposlena ženska, takrat je iskala nekaj novega, nekaj naravnega. V odkrivanju različnih stilov je naletela na argentinski tango. Prepričala jo je glasba, nato še ples. V Sloveniji se takrat ni dalo kaj veliko naučiti, zato se je odločila za enomesečni obisk Argentine, kjer ni spoznala le plesa, temveč tudi kulturo in predvsem ljudi.

Veliko več kot samo ples, tudi v njeni plesni šoli V tem plesu je tako Dana najprej uživala, pred tremi leti pa se je odločila, da svoje znanje začne širiti tudi med druge. Z možem sta odprla plesno šolo argentinskega tanga Calesita.

"Moja oziroma najina želja ni bila širiti le ples, temveč tudi kulturo. Argentinski tango je namreč veliko več kot samo ples. V osnovi je to druženje ob plesu," pojasnjuje Dana. V njuni plesni šoli tako poleg plesnih osnov tečajnikom predstavijo tudi Argentino, njeno glasbo, kulturo in družabno življenje. Poleg plesnih tečajev prirejajo tudi seminarje in nepogrešljive plesne večere.

Veliko priložnosti za širitev A Dana pravi, da se pri tem ne bi rada ustavila. Pri svojem poslu vidi še veliko priložnosti za širitev. Želi si predvsem, da bi po vzoru Beograjčanov tudi slovenske osnovne in srednje šole prisluhnile njeni ideji, da bi učencem in dijakom po šolah ponudili možnost spoznavanja argentinske kulture, a za zdaj tega posluha ni bilo.

Poleg tega iščeta partnerja, ki bi bil pripravljen izdelovati linijo oblek, predvsem pa čevljev.

"V tem plesu je tako, da se osebnost ne izraža le skozi improviziran ples, temveč tudi skozi edinstvene čevlje, oblačila in celotni stil. Želja plesalk argentinskega tanga je, da imajo drugačne plesne čevlje, zato se ti stalno izdelujejo v različnih barvah, vzorcih in oblikah ter so izdelani ročno v omejenih serijah. Za zdaj jih mi uvažamo iz Argentine, kar je za plesalke precej drago in bi bilo veliko bolj ugodno, če bi za to angažirali slovenskega čevljarja."

Ko hobi postane posel … V Sloveniji je poleg Dane danes kar precej mladih in tudi starejših ljudi, ki so v svojem hobiju našli priložnost za posel. "A ko hobi postane posel, spoznaš, da se moraš ukvarjati z veliko več stvarmi, ki niso tvoja strast, a jih moraš vseeno obvladati," grenko plat samostojne poti opisuje Dana. Od načrtovanja, vodenja dokumentacije, obvladanja financ do marketinga, spletnih strani itd.

Ker skozi šolski sistem vsega tega ni mogla dobiti, se je lani prijavila v program Podjetno v svet podjetništva. Štiri mesece je bila tako zaposlena, da se je lahko izobraževala o samostojnem podjetništvu.

Najboljša služba do zdaj Dela je bilo veliko, vsak dan po šest ur predavanj s strani mentorjev, popoldan pa še delo na lastnem projektu, priprava na predstavitve, delo v skupini. Bilo je naporno, a se je obrestovalo, pojasnjuje Dana. "Ogromno sem pridobila, spoznala sem področja, ki jih nisem poznala, ter postala samozavestna tam, kjer sem bila prej sramežljiva."

Program, ki ga izvaja Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), je bil zanjo najboljša služba do zdaj: "V programu nas je bilo deset, deset povsem različnih ljudi in smo se zato ogromno naučili že drug od drugega. Vsi smo bili pozitivni, energični in polni idej. Ko si prišel službo, je bilo tam polno življenja in prav tega manjka v 'navadnih' službah."