Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ana Rupar

Četrtek,
19. 2. 2015,
15.38

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Svetovni gospodarski forum

Četrtek, 19. 2. 2015, 15.38

8 let

Mladi Slovenci, ki bi lahko sodelovali na Svetovnem gospodarskem forumu

Ana Rupar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Nika in Ajda sta del skupine 15 mladih Slovencev, ki so postali del globalne organizacije mladih ustvarjalcev, ki vsako leto sodelujejo in sooblikujejo pogovore Svetovnega gospodarskega foruma.

Ljubljana je včeraj postala del svetovne mreže mladih, ki jo podpira Svetovni gospodarski forum. Ustanovljen je bil namreč ljubljanski center Global Shapers Community, ki predstavlja vozlišča mladih, ki izstopajo po svojih dosežkih in si prizadevajo prispevati lokalni družbi ter sooblikovati boljši jutri.

Kdo so "global shaperji"? Global Shapers Community bi slovensko lahko imenovali globalna skupnost ustvarjalcev. Leta 2011 jo je ustanovil svetovni gospodarski forum, in sicer z namenom, da vzgoji svojo mlajšo različico in da besedo tudi mladim, saj ti (mladi do 27 let) predstavljajo kar polovico svetovne populacije.

Štiri leta pozneje po različnih svetovnih mestih deluje že 408 samostojnih lokalnih centrov, v katere je vključenih 4734 mladih oblikovalcev ali kot jim rečejo "shaperjev".

Centri oziroma "hubi" - kot jih člani imenujejo v angleščini - vse leto organizirajo različne dogodke in projekte, s katerimi želijo v lokalnem okolju prispevati k boljši družbi.

Vsako leto pa 50 predstavnikov oziroma članov dobi priložnost, da se udeleži Svetovnega gospodarskega foruma, kjer se za isto mizo srečajo in spregovorijo z največjimi svetovnimi voditelji.

Kdo ima odstotek možnosti za potovanje v Ženevo? Članstvo v skupnosti je prostovoljno in brezplačno, njen del pa lahko postanejo mladi med 22. in 30. letom, in sicer največ za pet let oziroma največ do 30. leta. Izpolniti morajo le prijavnico in upati, da bodo padli skozi selekcijsko sito.

Več možnosti imajo tisti z izkušnjami, ki so že nekaj dosegli in ki so dovolj motivirani, da si želijo narediti nekaj dobrega za družbo oziroma vračati lokalnemu okolju in skupnosti.

In kakšne koristi imajo mladi od tega? "Priložnost in možnost mreženja in povezovanja z enako mislečimi mladimi po vsem svetu," odgovarja koordinator Matej Pavlič.

Konkretno po njegovih besedah to pomeni, da na primer mlad umetnik, ki dela v Ljubljani ali Mariboru in ni dovolj prepoznaven, se lahko prek skupnosti veliko lažje poveže z ljubljanskimi galerijami, saj skupnost sodeluje z Mestno občino Ljubljana.

Kar je še pomembneje, prek skupnosti lažje prodre tudi v tujino. "Kar tako odpotovati v velemesto in sam začeti nekaj je težko. Če pa se pridruži ljubljanskemu hubu, se prek njega poveže z na primer londonskim, kjer so mu na voljo drugi ustvarjalci, ki že imajo prave naslove, so povezani z galerijami …" je pojasnil Pavlič in dodal, da bodo tako pomagali tudi tujim shaperjem, ki bodo prišli v Slovenijo.

In kaj ima od tega lokalno okolje? Slovenska skupnost ima trenutno 15 članov, med njimi sta študentka biotehnologije Ajda Marič in psihologinja Nika Koračin, ki želita svoj prosti čas, sposobnosti in znanja izkoristiti za pozitivne premike v družbi.

To bodo delali prek različnih projektov, poslovnih, športnih ipd. Začeli bodo projekt Spremeni pogled, spremeni svet, serijo predavanj in delavnic, namenjenih mladim do 31. leta, na katerih bodo mladim predstavili izzive duševnega zdravja in stresa ter kako jih premagovati.

"Vsi se kdaj počutimo slabo in imamo prepreke, ki jih ne moremo preseči. Namen teh predavanj in praktičnih delavnic bo izobraziti mlade, da se bodo z njimi lažje in uspešneje soočili," je povedala Koračinova, strokovna vodja projekta.

Skupinske praktične delavnice bodo izvajali psihologi, priložnost za nabiranje izkušenj pa bodo dali tudi študentom psihologije. Potek in trajanje delavnic je še v dogovoru, želijo pa pokriti več tem – kako prepoznati duševne težave, kako pomagati sebi in bližnjim, kje najti pomoč, prepoznati, če jo sploh potrebujemo, kako najti zadovoljstvo v svojem življenju ipd.

Delavnice bodo izvedli še v letošnjem letu, najprej v Ljubljani, pozneje glede na interes mogoče še v drugih slovenskih mestih.

Skupni imenovalec vseh delavnic, ki jih bodo pripravljali v prihodnosti, je, da mladi soustvarjajo lokalno družbeno okolje in njegovo boljšo prihodnost.

Ne spreglejte