"Danes indijska, jutri kolumbijska, pojutrišnjem kenijska … kuhinja"

"Nekaj časa sem ugotavljal, kako priseljenci, s katerimi sem se srečeval v okviru priprave različnih dogodkov, radi kuhajo. Pa ne le radi, temveč tudi dobro. Še pomembnejše se mi je zdelo, da je njihova hrana tudi dobro sprejeta. Zato smo razmišljali, če priseljenci tovrstno znanje že imajo, je to tudi najboljši način, da jim olajšamo dostop do trga dela,” pojasnjuje izhodišča vodja Skuhne in ustanovitelj zavoda Global Max Zimani.

Kuhajo v medkulturnem dialogu Za sodelujoče so tako organizirali usposabljanje na področju varstva pri delu, higiene in drugega, kar je za delo v gostinstvu neizogibno. In res, zgodba o heterogeni kulinarični ponudbi – "kakovostni in avtentični", in ustvarjanju možnosti ter priložnosti za priseljence se je začela. Pa ne le to, skozi pripravljene jedi je v restavraciji Skuhna neposredno stekel medkulturni dialog. "S tem, ko priseljenci kuhajo, govorijo tudi o sebi. Pripovedujejo o svoji deželi, posodi, ki jo uporabljajo, o kulturi na sploh," pravi Zimani.

Izboljšanje družbenega položaja priseljencev je eno od poslanstev zavoda Global, usmerjenega predvsem h globalnemu učenju, s čimer želijo prispevati predvsem k večjemu razumevanju svetovnega juga. Stereotipov je še veliko, predstave o drugih kulturah in deželah so polne predsodkov in nepoznavanja, poudarja Zimani.

Ko ljudje sprašujejo neumnosti o Afriki "Ko srečujem ljudi, lahko so tudi doktorji znanosti ali kaj drugega, me o Afriki sprašujejo precej ‘neumnosti’. Predstavljajo si, kot da so tam samo živali, vojne, bolezni in revščina," o svojih izkušnjah pripoveduje vodja Skuhne.

Zimani pravi, da je naša družba izključujoča. Drugega, drugačnega težko sprejme, kar vedno znova občuti, ko ga ljudje, po tem, ko že več kot 30 let živi tu in se tako kot Afričan počuti Slovenec, še vedno sprašujejo, od kod je. Odgovor, da je iz Brezovice, jih v večini ne zadovolji. Pogosto temu namreč sledi še podvprašanje: “No, od kod si zares?”

Delovanje v Skuhni je zapleteno V Skuhni je zaposlenih šest priseljencev iz različnih držav, kar je velika prednost, a je delovanje tudi bolj zapleteno. "Trenutno se ubadamo s težavami, ker nas je eden od sodelavcev prijavil na sindikat, češ da izkoriščamo zaposlene, kar pa zanikamo," pravi Zimani.

"Pavčkov Juri Muri v Afriki poustvarja stereotipe" "Verjamemo, da je še veliko prostora za spremembe," pravi univerzitetni diplomirani računalničar in informatik Zimani, ki od leta 2010, ko so ustanovili zavod Global, deluje le še v nevladnem sektorju.

Zaveda se, da je pri razgrajevanju stereotipov treba začeti že zgodaj, pri najmlajših. Pri tem spomni le na nekatere pravljice, ki poustvarjajo nerealne predstave o različnih kulturnih okoljih. Za primer navede Pavčkovo pravljico Juri Muri v Afriki, legendo o Tarzanu, ustavi pa se pri slovenskih učbenikih. Njihove kritične analize so se lotili v okviru Društva Afriški center, katerega predsednik je bil pred leti.

Tuja ljudstva so v geografskih učbenikih za osnovne šole obravnavana površno in žaljivo. To so v okviru skupine, nastale pred leti, ugotovili antropologi iz Slovenskega etnološkega in antropološkega združenja Kula ter drugi strokovnjaki, združeni v Iniciativi skupine za neomalovažujoče predstavljanje svetovnih kultur v slovenskih učbenikih. Sporna je zastarela, žaljiva terminologija, ki temelji na rasni miselnosti, in vizualna upodabljanja tujih kultur in etničnih skupin.

Podalpsko ljudstvo in praznik Oktoberfest V okviru iniciative so se obrnili na založbe in avtorje učbenikov, zavod za šolstvo in ministrstvo za šolstvo. V reševanje problematike se je še posebej aktivno vključil urednik iz založbe Modrijan Jurij Senegačnik, kjer prav tako izdajajo učbenike. Dosegli so, da se danes otroci lahko učijo iz nekaj tovrstno popravljenega učnega gradiva.

"Posledica tega pregleda pa je bila tudi sprememba učnega načrta za osnovne šole. To je bil korak v pravi smeri. Tovrstne spremembe lahko vplivajo na odraščajoče, da bodo lahko drugače videli svet in njegove prebivalce," pravi Zimani.

V tem kontekstu doda: "Razmišljal sem, da bi naredil parodijo, in sicer, da bi vse skupaj obrnil naokrog. Napisal bi zgodbo o tem, kako pride afriški otrok reševat Slovenijo." Ob tem se spomniva na film Kurji praznik, režiserja Walterja Wippersberga, ki na humoren in kritičen način na glavo postavlja stereotipiziranje etičnih skupin. Na kratko: skupina raziskovalcev iz Afrike v Evropi snema dokumentarni film o eksotičnem podalpskem ljudstvu in njegovem prazniku Oktoberfest. Zimani film uporablja za učno gradivo.

Življenje se odvija po svoje Zimani, ki je pred več kot 30 leti prišel v Slovenijo študirat, se tu sicer ni nameraval zadržati dolgo, "a življenje se je odvilo". Tu pa je našel pomembno poslanstvo. Poleg družine, afriškega pevskega zbora ter delavnic afriškega plesa in bobnanja se je v zadnjih letih intenzivno posvetil prav medkulturnemu učenju in dialogu. Kot opaža, je dela še veliko. Verjame, da so izboljšave mogoče.