Nedelja, 20. 10. 2019, 9.26
4 leta, 6 mesecev
Slovenija trenutno v dobrem gospodarskem stanju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,02
14
Jesenskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke sta se v Washingtonu minuli teden udeležila tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle in državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja. Oba sta menila, da je Slovenija trenutno v dobrem gospodarskem stanju kljub globalnim težavam.
Boštjan Vasle, ki se je udeleževal predvsem pogovorov in srečanj v okvirju IMF, je v izjavi za slovenske dopisnike dejal, da je ta mednarodna finančna ustanova za letos znižala oceno svetovne gospodarske rasti na tri odstotke in izpostavila, da so v ozadju velika tveganja, ki lahko oceno še znižajo.
IMF je oceno globalne gospodarske rasti letos znižal na tri odstotke in med glavnimi razlogi za upočasnitev so udeleženci zasedanja postavili na vrh trgovinske napetosti.
"Razprave so bile osredotočene na izzive v svetovni ekonomiji. Rast se upočasnjuje, investicije so šibke, predelovalne dejavnosti mehke, trgovina se slabi. Podnebne spremembe in krhkosti povečujejo ranljivost revnih držav," je poudaril predsednik Svetovne banke David Malpass, vendar dodal, da je široka rast še vedno mogoča.
Dober delujoči del ekonomije, ki je povezan z domačim okoljem
"Govorimo o trgovinski vojni, ki je trenutno največji omejevalni dejavnik za gospodarsko rast. Govorimo še vedno o negotovostih, povezanih z brexitom in z upočasnjevanjem gospodarske rasti na Kitajskem," je dejal guverner.
Boštjan Vasle
"V zvezi s temi poslabšanimi napovedmi IMF izpostavlja, da je treba uporabiti vse makroekonomske politike. Doslej so v smeri stabilizacije delovale predvsem denarne politike vseh večjih centralnih bank, sedaj pa IMF izpostavlja potrebo po preostalih dveh politikah, se pravi večji aktivaciji ukrepov, ki so po svoji naravi strukturni, in pa seveda fiskalni politiki," je dejal guverner.
Slovenija po guvernerjevih besedah deli usodo držav tako znotraj območja evra kot tudi na globalni ravni. Rast se umirja zaradi mednarodnih dejavnikov, torej upočasnjevanja mednarodne trgovine, še vedno pa je pozitivna.
"Imamo zelo dobro delujoči del ekonomije, ki je povezan z domačim okoljem, torej storitveni sektor, in posledično zelo dobre razmere na trgu dela. Tukaj govorimo o številkah, ki so najvišje v celotnem obdobju po osamosvojitvi," je dejal guverner.
Na vprašanje, ali je Slovenija pripravljena na naslednjo krizo oziroma je potegnila nauk iz zadnje velike krize, je guverner odgovoril, da so razmere sedaj precej drugačne kot leta 2007 in 2008.
Prebivalstvo kot dodaten dejavnik stabilnosti
"Predelovalna industrija je precej drugačna. Nekatera podjetja, ki so prej zadrževala gospodarsko rast, ki so onemogočala hitrejši razvoj, so v času krize izginila. Celotne panoge so se precej skrčile. Del gospodarstva, ki sedaj uspešno deluje v Sloveniji, je učinkovitejši glede stroškov in zaposlovanja in to se kaže v dobrih rezultatih. Slovenska podjetja še naprej povečujejo prisotnost na tujih trgih," je dejal guverner.
Po njegovih besedah je prebivalstvo s svojimi visokimi prihranki in zmerno potrošnjo dodaten dejavnik stabilnosti, razmere pa so boljše tudi glede proračunskih razmer.
"Vendar pa je prišlo v času krize do močnega povečanja dolga. V Sloveniji imamo približno trikrat večji dolg, kot smo ga imeli pred izbruhom prejšnje krize, in to je eden od razlogov, ki bo oteževal odziv na večje poslabšanje razmer, ki bi se lahko zgodilo v prihodnjih letih," je dejal guverner in dodal, da so predstavniki IMF pozitivno ocenili fiskalno politiko Slovenije ter opazili, da se je javni dolg precej znižal v zadnjih letih.
Slovenska vlada po besedah državnega sekretarja Metoda Dragonje upravlja okrog 30 milijard evrov dolga, kar je kompleksna zadeva. V času jesenskih zasedanj IMF in Svetovne banke se je Dragonja sestal tudi s predstavniki bonitetnih agencij, investicijskih skladov in investicijskih bank s ciljem znižanja stroškov zadolževanja in razbremenitev proračuna.
Kljub dobri gospodarski kondiciji imamo presežen javni dolg
"Opravljenih je bilo 20 razgovorov in slika je ugodna, čeprav so se napovedi rasti nekoliko znižale. Slovenija je v dobri gospodarski in makroekonomski kondiciji, ima pa presežen javni dolg, zaradi česar mora Slovenija vzdrževati ostro bančno in proračunsko disciplino," je med drugim povedal Dragonja. "Proračuni morajo biti uravnoteženi, generirati je treba presežke in ustvarjati rezerve za obvladovanje ekonomskih ciklov."
Metod Dragonja
Na vprašanje, ali se številke o rasti za Slovenijo s strani IMF ujemajo s slovenskimi, je Dragonja odgovoril, da so številke zelo podobne, čeprav je slovenska ocena rasti za letos nekoliko višja od ocene IMF, ki znaša 2,9 odstotka. Velikih razhajanj tako rekoč ni, IMF pa seveda daje določena priporočila, ki jih Slovenija upošteva pri načrtovanju ekonomske politike.
"Mi smo ekonomsko povezani v evropsko okolje, tako da ne moremo bistveno odstopati. Gospodarstvo gre skozi določene cikle, ki se jim ne da izogniti. Vsi sledimo cilju, da ne bi zašli v recesijo, država pa mora uravnavati mešanico ekonomskih politik, da lahko kompenzira za zunanje šoke," je na vprašanje o optimalni stopnji slovenske gospodarske rasti odgovoril Dragonja.
Državni sekretar je tako kot tudi guverner izpostavil, da svet trenutno živi v ozračju zelo nizkih obrestnih mer. "To je ugodno za dolžnike in tudi razbremenjuje naš poračun. Na drugi strani pa to predstavlja velik pritisk na delovanje finančnega sektorja, bank in finančnih vlagateljev. Na zasedanju se je zastavilo vprašanje učinkov nadaljevanja obdobja nizkih obrestnih mer na svetovno gospodarstvo. Nizke ali celo negativne obresti odpirajo dodatna tveganja, čeprav imajo korist trenutno dolžniki," je dejal minister.
14