SiolNET. Posel danes Finance
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Obrestne mere v Sloveniji padajo, v Nemčiji celo negativne

3

termometer

Nemška banka Commerzbank je napovedala, da bo za večje stranke uvedla negativne obrestne mere za depozite. Namesto tega bo banka strankam ponudila alternativne oblike varčevanja.

Obrestne mere za depozite v Sloveniji so se v zadnjem letu močno zmanjšale. Trenutno banke na primer za vezavo deset tisoč evrov za dvanajst mesecev v povprečju ponujajo nekaj nad odstotkom obresti (s čimer se le ohranja realna vrednost, saj letošnja inflacija znaša slab odstotek), kar je bistveno manj kot še pred letom, ko so obresti za omenjeno vsoto in obdobje vezave presegale tri odstotke. Razloga za padec obrestnih mer sta lanska dokapitalizacija državnih bank in prenos slabih terjatev na DUTB, tako da banke ne potrebujejo toliko depozitov, saj se jim odpirajo tudi drugi viri financiranja. Obrestne mere na bankah bodo še naprej padale, a počasneje od obrestnih mer v Evropski uniji, saj banke še vedno tekmujejo med seboj tudi z malenkostnimi dvigi obrestnih mer, s čimer privabijo večje število komitentov.

V Nemčiji že negativne obrestne mere V nasprotju s Slovenijo, kjer imamo glede na povprečje Evropske unije nadpovprečne obrestne mere, pa je na primer nemška banka Commerzbank uvedla celo negativne obrestne mere, kar dejansko pomeni, da morajo varčevalci za hranjenje denarja na banki plačati, česar pa pri nas še ni pričakovati. V omenjeni banki so to pojasnili z besedami, da je to posledica negativnih obrestnih mer Evropske centralne banke.

Izidor Jerman iz Alpen Invest, družbe za upravljanje investicijskih skladov (nekdanji NFD), pravi, da bo poteza druge največje nemške banke Commerzbank prizadela le večje institucionalne stranke in pokojninske sklade, višino negativnih obrestnih mer pa naj bi določili posebej od primera do primera. "Položaj še zdaleč ni tako dramatičen, kot se sliši," pravi Jerman. Pojasnjuje, da je negativna obrestna mera, ki so je deležni določeni varčevalci pri banki, neposredna posledica dejstva, da morajo nekatere banke evroobmočja za del obveznih rezerv, ki jih imajo pri ECB, prav tako plačati obresti.

Kot pojasnjuje Jerman, je namreč ECB prvič znižala obrestno mero za mejni depozit na negativno raven (–0,1 odstotka), in sicer z namenom obuditve kreditiranja podjetij in višje stopnje inflacije. Ta je namreč v evroobmočju pri 0,4 odstotka, kar je precej pod ciljno ravnjo, ki znaša dva odstotka.

Denarja je na pretek Matej Šimnic iz Alte je prepričan, da te poteze ni mogoče pripisati morebitnemu strahu, da nekatere banke niso varne. "Gre predvsem za presežno likvidnost in šibko povpraševanje po posojilih. Samega odliva tudi med večjimi strankami, ki jih bo prizadel ta ukrep, po mojih pričakovanjih ne bo, saj pravih alternativ niti nimajo. V primeru večjih selitev sredstev med bankami bi se v tem položaju znašli tudi drugje, medtem ko so negativne obrestne mere pri bolj kratkoročnih nemških državnih obveznicah in zakladnih menicah realnost že kar nekaj časa."

To ne bo vplivalo na morebiten odliv strank Kot pravi Jerman, ima nižja referenčna obrestna mera ECB prav gotovo negativen vpliv na vse varčevalce, ki varčujejo v depozitih, saj so realni donosi zelo nizki, a "množičnega odliva ni pričakovati, prav gotovo pa bo del varčevalcev premislil o donosih, ki jih dosegajo z depoziti, in denar preusmeril v druge finančne instrumente".

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin