Četrtek, 31. 8. 2023, 14.28
1 leto, 2 meseca
Finančna nepismenost pobira davek v samozavesti in denarju
Raziskava zavarovalniške in finančne družbe Allianz je pokazala, da dobra četrtina anketiranih na sedmih trgih nima dovolj znanja in spretnosti za sprejemanje pravilnih finančnih odločitev. Slovenija je nad povprečjem Evropske unije, poroča Eurobarometer.
Pomanjkljiva finančna pismenost pa ne vpliva le na pomanjkanje samozavesti ljudi, temveč jim tudi ustvarja visoko denarno škodo, so še ugotovili v tej raziskavi. Pri povprečnem gospodinjstvu je tako nepotrebna poraba denarja med 1.750 in 4.740 evrov na leto.
Dobra četrtina z nizko finančno pismenostjo
Raziskava sicer ni zajemala Slovenije, so pa v raziskavi preverjali razumevanje finančnih osnov, kot so obrestne mere, inflacija ter naložbena tveganja in donosi, na vzorcu prebivalcev Združenih državah Amerike, Združenega kraljestva, Francije, Španije, Italije, Nemčije in Avstralije.
Finančna pismenost zajema razumevanje finančnih osnov, kot so obrestne mere, inflacija ter naložbena tveganja in donosi.
Poleg dobre četrtine, natančneje 26 odstotkov, tistih z nizko finančno pismenostjo, je nadaljnjih 60 odstotkov povprečno finančno pismenih. Z visoko finančno pismenostjo se lahko pohvali le približno vsak sedmi anketiranec v raziskavi.
Pomanjkljiva finančna pismenost ima lahko drage in daljnosežne posledice
Pomanjkljiva finančna pismenost ima lahko daljnosežne in drage posledice, predvsem pri dolgoročnih odločitvah, kot je varčevanje za upokojitev.
S pravilnimi odločitvami, ki jih ni težko sprejeti ob ustreznem razumevanju finančnih osnov, se lahko finančni položaj posameznikov in gospodinjstev močno okrepi, so prepričani analitiki družbe Allianz.
Pomanjkljiva finančna pismenost ima lahko daljnosežne in drage posledice predvsem pri dolgoročnih odločitvah, kot je varčevanje za upokojitev.
Slovenija med pozitivnimi izjemami
Čeprav Allianzova raziskava ni zajemala Slovenije, prihajajo spodbudne novice o naši finančni pismenosti iz julijske raziskave Eurobarometer.
Ta je namreč pokazala, da je raven finančne pismenosti v Evropski uniji nizka, a pozitivno odstopajo štiri članice, med njimi tudi Slovenija. Na ravni vse Evropske unije ima le 18 odstotkov ljudi višjo stopnjo finančne pismenosti, svetle izjeme pa so Nizozemska, Švedska, Danska in Slovenija, kjer je ta delež nad 25 odstotki.
Obema raziskavama je skupna izpostavitev potrebe po finančnem izobraževanju skupin, kjer so ugotovili manjšo finančno pismenost kot v drugih skupinah, predvsem žensk, mladih, oseb z nižjimi dohodki in oseb z nižjo stopnjo izobrazbe.