Četrtek, 16. 3. 2023, 11.23
1 leto, 1 mesec
Mitja Gaspari: To je značilen pojav črednega nagona
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,26
8
Mitja Gaspari je bil slovenski finančni minister med letoma 1992 in 2000 ter guverner Banke Slovenije med letoma 2001 in 2007.
Ameriška banka SVB in njene težave so prvi znak težav, ki jih je povzročila denarna politika v preteklih letih, ko je s kvantitativnim sproščanjem preplavila finančni trg s presežno likvidnostjo, v intervjuju za Siol.net pojasnjuje slovenski ekonomist in nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari.
Po razlagah so težave banke SVB (ta ima sedež v Santa Clari v Silicijevi dolini ter je velika posojilodajalka tehnoloških, zagonskih oziroma start-up podjetij) povezane s povečanjem obrestnih mer in z manjšo rastjo podjetij iz tehnoloških panog. Kakšno je vaše mnenje?
Ta banka in njene težave so prvi znak težav, ki jih je povzročila denarna politika v preteklih letih, ko je s kvantitativnim sproščanjem preplavila finančni trg s presežno likvidnostjo. To je po koronakrizi povzročilo pritisk na inflacijo in padec vrednosti državnih in komercialnih dolžniških papirjev, kamor so banke nalagale presežne rezerve. Nastale so velike kapitalske izgube, ker so cene papirjev močno padle, banke, na primer SVB, so izgubile veliko kapitala in prišle v likvidnostno past, ker so prestrašeni komitenti začeli hitro zmanjševati svoje naložbe v tej banki.
Kakšne bi še lahko bile prihodnje posledice višanja obrestnih mer?
Opisani problem lahko postane sistemski problem v finančnem sistemu, če bodo centralne banke nadaljevale agresivno povečevanje svojih obrestnih mer, ker bo poleg likvidnostnih težav manjših bank postala težava tudi kreditna sposobnost komitentov velikih bank.
Ko je pretekli četrtek SVB sporočila, da je pri prodaji vrednostnih papirjev za zbiranje sredstev izgubila 1,8 milijarde dolarjev, so delnice SVB padle za 60 odstotkov. Sprožila se je nekakšna panika, saj so štiri največje ameriške banke pretekli četrtek izgubile 52 milijard dolarjev, večje padce delnic so zabeležile tudi večje evropske banke, podobno je bilo tudi v ponedeljek, ko so začasno strmoglavile delnice številnih ameriških bank in drugih finančnih institucij. Zakaj se to dogaja? Je ta panika zaradi propada banke SVB upravičena?
To je značilen pojav črednega nagona, ko ni res, kar je res, ampak to, kar misli vaš konkurent na trgu, in na koncu vsi mislijo enako. Tisto, kar je bil na začetku neupravičen strah, na koncu pomeni realno finančno krizo.
"Tisto, kar je bil na začetku neupravičen strah, na koncu pomeni realno finančno krizo."
Bi lahko propad banke SVB in še ene ameriške banke, newyorške banke Signature (tudi nad njo, ki je imela tako kot SVB veliko nezavarovanih vlog, so finančni regulatorji prevzeli nadzor), sprožil finančno krizo večjih, svetovnih razsežnosti, tako kot jo je propad Lehman Brothers leta 2008?
Manj verjetno kot 2008, a je veliko odvisno od tega, kako korektno so se banke v svojih knjigah zavarovale pred obrestnim tveganjem in posledično z rastjo slabih kreditov tudi glede kreditnega tveganja.
Kakšne so podobnosti in kakšne razlike med propadom Lehman Brothers in banke SVB?
Razlike so v velikosti obeh bank, v strukturi njunih bilanc, kjer je imela Lehman Brothers bistveno bolj "odprt" bilančni položaj, in v regulatornem okolju, ki je zdaj kljub vsemu bolj robustno. Podobnost pa je v tem, da se ti dogodki pojavljajo vedno pogosteje, kar kaže na vgrajene slabosti modernega finančnega sistema, na katere je najbolj jasno opozarjal že Hyman Minsky pred štiridesetimi leti.
Bi lahko imelo dogajanje v povezavi z banko SVB tudi kakšne posledice za Slovenijo?
Samo prek nervoznega odzivanja finančnih trgov in neustreznih odzivov rajting agencij in če bo naša fiskalna politika postala nestabilna.
Finančna ministrica ZDA Janet Yellen je za zdaj zavrnila morebitno državno sanacijo banke SVB, to je reševanje SVB s finančno injekcijo države, da ne bo finančne pomoči države za reševanje bank v težavah, tako kot ob svetovni finančni krizi leta 2008–2009. Kakšno je vaše mnenje o stališču Yellenove? Bo na koncu treba reševati banke s pomočjo denarja davkoplačevalcev?
Za zdaj to ni potrebno, ker še ne gre za sistemski problem nesolventnosti bančnega sistema in je dovolj kapitalskih rezerv v bančnih bilancah, ki lahko premostijo omejene krizne razmere.
Zaradi propada SVB je padla tudi vrednost kriptovalute USDC, ki ima 3,3 milijarde ameriških dolarjev v SVB. Nemir je tudi med tehnološkimi zagonskimi podjetji. Kakšno je vaše mnenje o kriptovalutah? In kakšen je resničen gospodarski pomen tehnoloških zagonskih (start-up) podjetij? Gre le za prenapihnjena balona?
Kriptovalute so vedno bile in so tudi danes špekulativne naložbe, ki so donosne, dokler se ne začne njihovo nervozno unovčevanje v edini pravi denar, to je v gotovino v eni od svetovnih valut. Njeno izdatnost pa lahko zagotovijo le centralne banke. Zagonska podjetja so valilnica inovacij in tehnoloških prebojev, ki pa se lahko resnično komercializira samo skozi velika tehnološka podjetja, ki so novi svetovni monopolisti.
8