Kako je rekordno nizek Euribor oklestil mesečne obroke posojil?

Znižanje ključne obrestne mere v območju evra (Euribor) se je od leta 2009 dalje odražalo tudi pri nižjih mesečnih obrokih posojilojemalcev, ki so najeli posojilo z variabilno obrestno mero. Znižanje je najbolj razveselilo tiste, ki so posojila najemali na višku gospodarske konjunkture, še leta 2008.

Takrat je bil namreč pribitek bank izjemno nizek in se je gibal okoli enega odstotka, kar pomeni, da so se mesečne obveznosti posojilojemalcev iz tistega obdobja do danes krepko znižale. Ko je Euribor začel padati, so banke pribitke novim posojilojemalcem počasi začele povečevati.

V šestih letih krepko nižja vrednost Euribora Potem ko je šestmesečni Euribor leta 2009 znašal 5,45 odstotka, kar je njegova najvišja vrednost v zadnjih 15 letih, se je vse do danes zmanjševal. Po šestih letih je padel za več kot pet odstotnih točk; danes znaša 0,11 odstotka. Kako se bo gibal v prihodnje in kaj to pomeni za obroke posojilojemalcev?

Če je šestmesečni Euribor, ki ga banke praviloma uporabljajo pri izračunu obrestne mere, danes na zgodovinskem minimumu, se utegne zaradi velikih finančnih injekcij gospodarstvu v evrskem območju zgoditi, da se bo počasi začela povečevati inflacija, ki pa jo Evropska centralna banka (ECB) praviloma kroti z višanjem obrestnih mer, tudi Euribora.

Euribor bi lahko na zgodovinskem minimumu ostal še vsaj dve leti Po napovedih naj bi Euribor tako nizko ostal vsaj še do jeseni leta 2016, ko naj bi ECB končala izvajati program kvantitativnega sproščanja oziroma obsežnega odkupovanja obveznic evrskih držav. Takrat pa bo po vsej verjetnosti znova začel naraščati. Kako hitro, ni mogoče napovedati. Strokovnjaki pa že zdaj opozarjajo, da se tveganje variabilne obrestne mere podcenjuje tako, kot so nekateri posojilojemalci podcenjevali valutno tveganje.

Zato je vredno razmisliti, ali ne bi bilo danes morda bolje vzeti posojilo z nesprejemljivo oziroma fiksno obrestno mero. Ta se je v primerjavi izpred nekaj let praktično prepolovila. Z osmih odstotkov je, tako kot Euribor, strmoglavila na okoli štiri odstotke.

Fiksna ali variabilna obrestna mera? Pogledali smo, kakšna je razlika v stanovanjskem posojilu z variabilno obrestno mero in fiksno obrestno mero. Znesek posojila znaša 80 tisoč evrov, doba odplačevanja pa 20 let.

V primeru posojila z variabilno obrestno mero smo vzeli pribitek 2,8 odstotka, v primeru fiksne obrestne mere pa ta znaša 4,2 odstotka. Vse banke posojil s fiksno obrestno mero sicer ne ponujajo. Nekatere jih ponujajo le za prvih deset let, v nadaljevanju pa se posojilo odplačuje po variabilni obrestni meri.

Ves čas vnaprej znani mesečni obroki Prednost posojila s fiksno obrestno mero 4,2 odstotka je, da bi mesečna anuiteta vseh dvajset let znašala 497 evrov. Ker posojilojemalec plačo prejema v evrih, tudi ne bi bil izpostavljen valutnemu tveganju.

V primeru odločitve za posojilo s spremenljivo obrestno mero pa bi danes skupna obrestna mera znašala 2,91 odstotka. Posojilojemalec bi tako moral banki vračati 443 evrov mesečno, kar je 54 evrov manj kot pri posojilu s fiksno obrestno mero.

Če se Euribor v prihodnje znova dvigne na rekordno raven ali celo višje, bi skupna obrestna mera presegla osem odstotkov, mesečni obrok pa bi bil skoraj 200 evrov višji kot pri posojilu s fiksno obrestno mero.

V primeru, da se Euribor povzpne na 10 odstotkov, bi se anuiteta skorajda podvojila.

Povprečen Euribor znašal 2,4 odstotka Povprečna vrednost Euribora je v zadnjih 15 letih znašala 2,4 odstotka. Ob 2,8-odstotnem pribitku skupna obrestna mera znaša 5,2 odstotka, kar je eno odstotno točko več od fiksne obrestne mere. Posojilojemalec z variabilno obrestno mero bi tako v povprečju mesečno plačal 45 evrov več kot posojilojemalec s fiksno obrestno mero. V celotnem 20-letnem obdobju bi tako za posojilo plačal 10.800 evrov več.

Ker nihče ne zna napovedati gibanje obrestnih mer v prihodnje, odločitev tako še zdaleč ni preprosta. Priporočljivo pa je, da si posojilojemalec izračuna, koliko bi znašal obrok posojila ob povprečni vrednosti Euribora.