SiolNET. Posel danes Finance
9,61

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Je dvig minimalne plače na 700 evrov previsok?

9,61

termometer

Delavec
"Žalostno je, da se, takoj ko začne politika govoriti o dvigu plač delavcev z nizkimi plačami, oglasi vsa stroka in komentira, kaj bo to pomenilo za gospodarstvo. Ko se dvigujejo plače menedžmenta v izredno visokih odstotkih, ki tudi bistveno spremenijo maso plač v podjetjih, je vse tiho. V naši državi pa se to vsem zdi čisto normalno," so razočaranje nad debato o minimalni plači izrazili na ZSSS. Foto: Reuters

Trenutna minimalna plača v Sloveniji se glede na BDP in produktivnost zdi visoka, a ne zagotavlja normalnega preživetja in v letu 2017 ni dosegala niti praga revščine. Stranka Levica obljublja postopen dvig minimalne plače v Sloveniji na 700 evrov neto. Dvig je težaven predvsem za delodajalce, ki v času gospodarske rasti hkrati nimajo težav z dvigom plač menedžerjev.

Minimalna plača se glede na povprečno in BDP zdi visoka

Bruto minimalna plača je v Sloveniji v prvi polovici leta 2018 dosegala dobro polovico povprečne bruto plače. Povprečno minimalna plača v EU dosega okoli 40 odstotkov povprečne plače. Najnižje razmerje ima Češka, kjer minimalna plača dosega slabo tretjino povprečne.

Slovenija je od EU-povprečja odskočila leta 2010, ko je minimalna plača zrasla za skoraj četrtino. Od takrat se razmerje med minimalno in povprečno plačo stalno giba okoli 50 odstotkov.

Višjo minimalno plačo od Slovenije ima osem od 22 članic EU, kjer poznajo minimalno plačo. V primerjavi minimalne plače, glede na standard kupne moči (PPS), za Slovenijo zaostane še Španija. Če minimalno plačo primerjamo z BDP, je v letu 2017 imelo boljše razmerje od Slovenije le pet članic EU.

Rast. BDP. Posel danes So plače v Sloveniji res prenizke?

"Minimalna plača ni previsoka, ampak je povprečna prenizka"

Andreja Poje iz zveze svobodnih sindikatov Slovenije pravi, da težava ni prenizka minimalna plača, ampak prenizka povprečna plača: "Glede primerjave minimalne plače s povprečno plačo je dejstvo, da je povprečna plača prenizka in da je za Slovenijo značilna prevelika zgoščenost zaposlenih na dnu plačne distribucije. Dejstvo je, da so vse dosedanje slovenske vlade vodile politiko povečevanja konkurenčnosti na račun nižanja plač oziroma njihovega neusklajevanja z inflacijo in delom rasti produktivnosti dela. Rezultat te politike se odraža v podatku, da kar dve tretjini zaposlenih prejema manj kot povprečno plačo in da kar 50 odstotkov zaposlenih prejema manj kot 943 evrov neto. Povečevanje produktivnosti bi moralo temeljiti na vlaganjih v raziskave in razvoj, v nove tehnologije, na novih produktih, ne pa zgolj na račun nizkih plač delavcev."

finance denar ženska Posel danes V Sloveniji najvišji delež zaposlenih v najnižjih plačnih razredih

Minimalna plača lani ni dosegala praga revščine

Kljub visokim uvrstitvam Slovenije pri minimalni plači, glede na BDP in povprečno plačo, minimalna plača v letu 2017 ni dosegala praga revščine. Ta je bil v letu 2017 postavljen na 636 evrov, minimalna neto plača pa je znašala 613,7 evra. V letu 2018 je neto minimalna plača poskočila na 638 evrov, torej le nekaj nad prag revščine, določen za leto 2017. Predlog Levice za 700 evrov minimalne plače bi tako poskrbel za dvig minimalne plače nad prag tveganja revščine.

ljudje govor Posel danes Smo Slovenci res tako delavni, kot mislimo, da smo?

"Delo je v Sloveniji razvrednoteno. Razlike med tistimi, ki delajo, in tistimi, ki ne in ki prejemajo socialne prejemke, so izredno nizke. Poudarjam pa, da niso previsoki socialni transferji, prenizke so plače! Za Slovenijo, ki se uvršča v klub najbogatejših držav na svetu – OECD, je sramotno, da morajo ljudje, ki delajo 40 ur na teden oziroma povprečno 174 ur na mesec, iskati še socialno pomoč na Rdečem križu ali na Karitasu, da sploh lahko preživijo. In to kljub ugodni gospodarski rasti. Postopen dvig na 700 evrov neto podpiramo," je na vprašanje o mnenju ZSSS glede dviga minimalne plače na 700 evrov odgovorila Andreja Poje.

depresija Posel danes Bolj kot v Sloveniji plače obremenjene le še v devetih državah

Največji težavi sta produktivnost in obdavčitev plač

Ekonomist Anže Burger vidi največjo težavo plač v njihovi visoki obdavčitvi in slabi produktivnosti dela. Produktivnost dela na zaposlenega je v Sloveniji leta 2017 dosegala skoraj 82 odstotkov povprečja za EU28. Vseh osem držav, ki ima višjo minimalno plačo glede na standard kupne moči (PPS) od Slovenije, ima produktivnost nad povprečjem EU.

 

Komentarji

48

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • puščica2 / 10.09.2018. ob 14:04 +9 - 2

    Nizka produktivnost je stvar organizacije dela, ne delavcev. Se pa skoraj bojim zapisati, da bi malo zmanjšali obdavčitev plač, pa bolj obdavčili kapital. Mogoče pa je razmišljati tudi o zvišanju plač (večja potrošnja), in posledično zmanjšanju dobičkov. In še kup možnosti je, dovolj je pogledati čez lasten prag.

    +9 - 2
  • slomevzha1 / 10.09.2018. ob 11:09 +12 - 6

    Problem slovenskega gospodarstva niso visoki davki, ampak prenizka dodatna vrednost in predimenzionirana javna uprava. Nizka dodatna vrednost je rezultat umetnega vzdrževanja nizkoproduktivnega in nekonkurenčnega dela gospodarstva oziroma njegovega slabega in potratnega manegementa na račun nizkih plač ostalih zaposlenih. Ker je GZS nesposobna, izhod je regulacija države, ki mora spodbuditi investiranje in zmanjšati odtekanje dobička v osebno porabo.

    +12 - 6
  • Mk7 / 10.09.2018. ob 17:26 +2 - 1

    Ja ce bi bla minimalna neto 700, potem je res da so vse ostale prenizke. Ker minimalna za 7.stopnjo je neto 800. To je pa samo 100e razlike. Potem takem je treba najprej povisat ostale place za 6 in 7. St za vsaj 200e neto. Po predlogu levice je namrec vseeno a delas na Dm za 7 al za 3 stopnjo izobrazbe, ker bi izenacli v prid 3.stopnji.

    +2 - 1
delitve: 740
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin