SiolNET. Posel danes Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Že 15 tisoč ljudi uradno bankrotiralo, med njimi tudi premožni vplivneži

10

termometer

Goran Klemenčič
Foto: Klemen Korenjak

Osebni stečaj je za vedno več znanih in vplivnih posameznikov iz gospodarstva postal prikladno orodje, s katerim se na preprost način rešijo tudi večmilijonskih dolgov.

Ko jim propade posel, ko njihovi nekdanji delodajalci zoper njih zaradi škodljivih potez vložijo odškodninske tožbe ali ko jim finančna uprava (Furs) zaradi neprijavljenih prihodkov odmeri plačilo dodatnega davka, se skoraj vsi odločijo za razglasitev bankrota.

Osebni stečaj je namenjen socialno šibkim, ki bi se radi rešili dolgov in zaživeli na novo. Osebni stečaj je namenjen socialno šibkim, ki bi se radi rešili dolgov in zaživeli na novo. Foto: Thinkstock Toda prej poskrbijo za premoženje. Družinske hiše, počitniške hiše, jahte in podjetja prenesejo na sorodnike ali prijatelje, skrijejo denar na računih, formalno se zaposlijo za minimalno plačo. Vse zato, da jim premoženja ne bi odvzeli upniki. Njim in pravni državi v posmeh še naprej živijo razkošno življenje, bivajo v luksuznih stanovanjih in se vozijo z dragimi avtomobili.

Na ministrstvu za pravosodje, kjer so pristojni za spremembo zakonodaje in bedijo nad njenim učinkovitim izvajanjem, se strinjajo, da gre za težavo, ki jo je treba rešiti. 

Najbolj ekscesni primeri

Včeraj smo podrobno opisali nekaj najbolj ekscesnih primerov: Rok Furlan, Rok Snežič, Miran Vuk, Matej Raščan, Ivan Zidar, Zdenko Pavček, Boštjan Nagode in Roman Horvat. Več o njih si lahko preberete v članku Kdo vse izkorišča osebni stečaj za odpis milijonskih dolgov.

Poleg njih je v zadnjih nekaj letih v osebnem stečaju končalo še več deset drugih nekoč vplivnih in premožnih menedžerjev, podjetnikov, zvezdnikov in športnikov. Velik del jih je še pravočasno poskrbelo za premoženje, tako da bodo njihovi upniki ostali praznih rok.

Sistematična zloraba?

Osebni stečaj je za vplivne posameznike postal prikladno orodje, s katerim se rešijo tudi večmilijonskih dolgov. Osebni stečaj je za vplivne posameznike postal prikladno orodje, s katerim se rešijo tudi večmilijonskih dolgov. Foto: Thinkstock Vsi navedeni primeri v očeh slovenske javnosti vzbujajo vtis, da gre za sistematično zlorabo insolvenčne zakonodaje, ki je bila pisana za socialno šibke ljudi.

O tem, kako množične so zlorabe osebnih stečajev v Sloveniji, priča število že zavrnjenih odpustov obveznosti zaradi ugotovljenih kršitev med postopkom. V letu 2014 jih je bilo 40, leto pozneje 85, v lanskem letu pa že kar 135.

Pomemben razlog za propadle osebne stečaje je tudi ta, da so bili dolžniki obsojeni za kazniva dejanja s področja gospodarstva. Do danes je bilo takšnih primerov več kot 400.

Komu je že spodletel osebni stečaj

To so imena najvidnejših posameznikov, ki jim je spodletel odpust dolgov:

  • Uroš Ogrin, nekdanji prvi mož in največji lastnik propadlega Gradisa Skupine G,
  • Boštjan Nagode, nekdanji lastnik Tosame,
  • Borivoj Lalović, nekdanji lastnik murskosoboškega podjetja Agroservis,
  • Vladimir Vodušek, znani novinar in lastnik propadle televizije Info TV,
  • Gregor Garbajs, ustanovitelj blagovne znamke Maya Maya, poznane po športnih oblačilih in opremi,
  • Tom Begović, mariborski poslovnež in eden od vodilnih mož bioplinske skupine Keter,
  • Bojan Salomon, znani piranski gostinec, nekdanji lastnik lokala Cafe Teater.

V letošnjem letu, do sredine februarja, je bilo pravnomočno zavrnjen odpust dolgov v 22 osebnih stečajih. Večina jih je kršila obveznosti med postopkom ali bila obsojena. V enem primeru je bila težava, da je dolžnik nase prevzemal previsoke dolgove, v drugem je pred osebnim stečajem sklepal nedovoljene posle, v tretjem pa sploh ni bil insolventen.

Vedno več končanih osebnih stečajev

Od oktobra 2008, odkar smo uvedli osebni stečaj, je to možnost izkoristilo že več kot 15 tisoč ljudi. Največji naval je bil v letih od 2014 do 2016, ko je bilo letno tudi več kot štiri tisoč osebnih stečajev. Lani je število začetih postopkov sicer upadlo.

Ob tem se je veliko več osebnih stečajev začelo na pobudo upnika. Še v letu 2015 jih je bilo 107, lani pa že 191. "Za lansko leto je značilen tudi skokovit porast rešenih zadev osebnih stečajev," so povedali na ministrstvu. V letu 2015 se je končalo 1.782, lani pa že kar 2.794 osebnih stečajev.

Ministrstvo: Lani smo prenovili zakonodajo

Zato so v lanskem letu na ministrstvu za pravosodje popravili insolvenčni zakon v delu, ki se nanaša na osebne stečaje. Po novem je v zakonodaji nekaj sprememb:

  • dolžnik je dolžan sodelovati s sodiščem in upraviteljem,
  • odpust obveznosti ni več mogoč,
  • z namenom preprečiti dolžniku skrivanje premoženja se je podaljšalo obdobje izpodbojnosti pravnih poslov s treh na pet let,
  • nabor poslov, ki jih je mogoče izpodbijati v tem daljšem obdobju, se je razširil na podjetja, povezana z dolžnikom ali z osebami, ožje povezanimi z njim,
  • rok za vložitev tožbe na razveljavitev odpusta obveznosti se je podaljšal z dveh na tri leta.

Prvi mož zbornice upraviteljev Marko Zaman je prepričan, da so zlorabe le redke. Prvi mož zbornice upraviteljev Marko Zaman je prepričan, da so zlorabe le redke. Foto: STA "Prenovljena zakonska ureditev upnikom in upravitelju ponuja več možnosti in učinkovitejše varstvo proti morebitnimi dolžnikovimi zlorabami," so pojasnili na ministrstvu, ki ga vodi Goran Klemenčič. Zato v letošnjem letu ne načrtujejo posebnih popravkov insolvenčne zakonodaje.

Dodali so, da osebni stečaj sam po sebi še ne pomeni zlorabe, ampak šele pozneje stečajni upravitelj ali sodišče med postopkom ugotovi morebitne kršitve.

Prvi med upravitelji: Težave so drugje

Odvetnik in predsednik zbornice upraviteljev Marko Zaman je medtem prepričan, da so zlorabe le redke. Zgornji ekscesni primeri pa naj bi bili "izjema, ne pravilo". "Govorimo o na primer 10 primerih od več tisoč stečajnih postopkov," je pojasnil Zaman.

Razlogov, da se takšni primeri dogajajo, ne smemo iskati v stečajnem zakonu. "Pomanjkljivo so urejena druga področja, kot na primer predolgo trajanje izvršilnih postopkov, predolgi sodni postopki za uveljavitev terjatev, premajhen nabor ukrepov, ki bi (pred začetkom stečaja) preprečili razpolaganje s premoženjem …" je opozoril Zaman.

Samo stečajni postopek takšnih težav, ki so sistemske narave, ne more reševati, je še dodal Zaman.

Za malo denarja malo muzike

Kljub temu je treba poudariti, da se je v le malo osebnih stečajih zgodilo, da so stečajni upravitelji odkrili in sankcionirali posameznike, ki so bili uradno brez premoženja, v resnici pa so še naprej živeli na veliki nogi in bili navidezno prijavljeni na zavodu za zaposlovanje.

Kot kaže, se velik del stečajnih upraviteljev pri preverjanju (morebitnega) premoženja dolžnikov v osebnih stečajih zanese zgolj na uradne evidence. Za dodatno kopanje po podatkih, kar vzame neprimerno več časa, pa se najbrž odločijo po opozorilu upnikov.

Eden od pomembnih razlogov za pasivno delovanje bi lahko bilo nizko plačilo. Medtem ko lahko stečajni upravitelj v stečajnem postopku podjetja zasluži tudi nekaj deset tisoč evrov, je v osebnem stečaju bistveno drugače. V 90 odstotkih osebnih stečajev je stečajna masa povsem prazna, v njej pa je zgolj predujem. 

 

V teh primerih stečajni upravitelji za večletno delo, v katerem morajo najprej preverjati premoženje, preizkušati terjatve in pozneje nadzorovati dolžnika, v povprečju prejmejo "le" okoli 1.600 evrov.

"Po našem mnenju je veljavna ureditev, ki zadeva plačila, ustrezna in na tem področju ne načrtujemo sprememb. Hkrati pa razumemo legitimne interese stečajnih upraviteljev po povečanju odmene," so bili kratki na ministrstvu za pravosodje.

"Upravitelj najbolj nadziran subjekt v pravosodju"

"Vsi upravitelji so strokovno usposobljeni za delo, ki ga opravljajo, saj morajo opraviti ustrezen preizkus usposobljenosti. Poleg tega zbornica skrbi za obvezno izobraževanje upraviteljev. Delo upraviteljev ocenjujem kot dobro," je dejal Zaman.

Meni, da upravitelj daleč najbolj nadziran subjekt v pravosodnem sistemu. “Poleg sodišča namreč njegovo delo nadzira neposredno ministrstvo za pravosodje, upniki, upniški odbor in nenazadnje tudi zbornica upraviteljev. V zadnjem času naše delo vse bolj nadzirajo tudi mediji, smo pa tudi predmet poslanskih razprav,” je bil jasen Zaman.

Poleg sodišča delo upravitelja neposredno nadzirajo ministrstvo za pravosodje, upniki, upniški odbor in ne nazadnje tudi zbornica upraviteljev. Poleg sodišča delo upravitelja neposredno nadzirajo ministrstvo za pravosodje, upniki, upniški odbor in ne nazadnje tudi zbornica upraviteljev. Foto: Thinkstock Upravitelji so bili v preteklosti velikokrat tarča kritik stroke in javnosti, saj so bili razdeljeni v močne skupine, ki so si med seboj razdelile najbolj zaželene stečajne postopke, nato pa so dobivali ekscesno visoka plačila.

Redki izgubili dovoljenje

Kljub temu so na ministrstvu za pravosodje do zdaj odvzeli dovoljenje zgolj štirim upraviteljem, pa še to trem, ker niso imeli sklenjenega ustreznega zavarovanja za odškodninsko odgovornost.

Bolj dejavna je bila zbornica upraviteljev, ki je uvedla:

  • devet disciplinskih postopkov v letu 2014,
  • 12 disciplinskih postopkov v letu 2015,
  • 10 disciplinskih postopkov v letu 2016. 

O tem, kdo so bili upravitelji v postopkih, Zaman ni želel govoriti. Večinoma je šlo za lažje kršitve, kar se odraža tudi v izrečenih sankcijah (opomini, denarne kazni), je pojasnil. Upravitelji so bili večinoma v postopku zaradi opustitev dejanj, kot je na primer oddaja poročila po zakonskem roku.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 11
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin