Ponedeljek, 20. 2. 2017, 4.00
6 let, 5 mesecev
Kdo vse izkorišča osebni stečaj za odpis milijonskih dolgov
Ne mine mesec, ko za odpust nekaj sto tisoč evrov ali več milijonov evrov dolgov ne bi zaprosil vplivni posameznik iz gospodarstva, znani podjetnik, župan, estradnik, športnik …
Zaradi davčnih nepravilnosti, nečednih poslov, zgrešenih investicij in osebnih poroštev so se znašli do vratu v dolgovih. Da bi lahko zaživeli na novo, jim ni preostalo drugega kot razglasitev osebnega stečaja.
Čeprav jih veliko še danes živi razkošno življenje, so uradno na beraški palici. Njihovi bančni računi so prazni. Vile, jahte in podjetja, s katerimi so se ponašali še do pred nekaj leti, so "izginili". Po nasvetu davčnih svetovalcev in odvetnikov so jih pravočasno prepisali na sorodnike, znance in skrivnostna podjetja iz davčnih oaz.
Namenjeno navadnim ljudem …
Vedno več je vplivnih posameznikov, ki so imeli precejšnje premoženje. Preden so šli v osebni stečaj, pa so njihovo premoženje prevzeli sorodniki. Vse to vzbuja vtis, da gre za zlorabo insolvenčne zakonodaje, ki je pisana za navadne ljudi. Uvedba osebnega stečaja je bila namreč namenjena temu, da se upnikom omogoči poplačilo, tistim, ki so jih dolgovi pahnili na rob preživetja, pa človeka dostojno življenje.
Med bankrotiranci prevladujejo socialno šibki, toda vse več je tistih, ki institut, namenjen zaščiti prezadolženih fizičnih oseb, uporabljajo kot manever za opeharjenje upnikov. Vse, kar morajo narediti, je prepisati premoženje, počakati, da mine izpodbojno obdobje, po najmanj dveh in največ petih letih pa so prosti vseh dolgov.
Preberite še:
Kdo je na vrhu sramotilnega stebra davkarije
… zlorabljajo ga premožni in vplivni
V nadaljevanju predstavljamo nekatere primere osebnih stečajev, ki so najbolj odmevali v slovenski javnosti. Praktično vsem je skupno to, da gre za vidne posameznike, ki so do nedavnega razpolagali s precejšnjim premoženjem. Preden so šli v osebni stečaj, so njihovo premoženje prevzeli sorodniki, v nekaterih primerih celo slamnata podjetja.
Jutri bomo razkrili, kaj o domnevnih zlorabah osebnih stečajev menijo na ministrstvu za pravosodje, kjer so pristojni za spremembo zakonodaje in bdijo nad njenim učinkovitim izvajanjem, in kako problematiko komentirajo v zbornici stečajnih upraviteljev.
Rok Furlan je bil glavni dobavitelj betona pri gradnji Stožic. ROK FURLAN
Vplivni ljubljanski poslovnež, ljubitelj avtomobilov prestižnih znamk, ki obvladuje kamnolom in več betonarn. Bil je glavni dobavitelj betona pri gradnji športnega kompleksa Stožice.
Slab mesec dni po odprtju Stožic so Furlana začeli preiskovati davčni inšpektorji. Ugotovili so večmilijonsko razliko med dohodki, ki jih je Furlan uradno napovedal v letih od 2005 od 2008, ter njegovo zasebno porabo in premoženjem v istem obdobju.
Še preden bi mu Finančna uprava RS (Furs) lahko zamrznila (in nato odvzela) premoženje, ga je Furlan prenesel na varno. Številna podjetja, stanovanja v prestolnici in drugo premoženje je prepisal na prijateljska podjetja, katerih lastništvo se izgubi v davčnih oazah in za katerimi se skrivajo akterji iz posojilodajalske afere Orion. Ti danes pomagajo poslovnežem dvomljivega slovesa pri skrivanju premoženja pred upniki.
Junija 2014 je Furlan vložil zahtevo za stečaj. Samo Furs in podržavljena Factor banka sta prijavila za več kot 3,7 milijona evrov zahtevkov, ki nikoli ne bodo poplačani. Furlan ima namreč po zadnjih podatkih za nekaj manj kot 24 tisoč evrov premoženja. Furlan bo moral potrpeti do marca 2019, ko bo dokončno rešen vseh dolgov do države.
Gradbinci povedo, da Furlan še danes vodi vse posle dobave betona v ljubljanskem bazenu.
Odziv Roka Furlana
Dne 23. februarja smo prejeli odziv Roka Furlana na članek. Odziv objavljamo v različici, kot smo ga prejeli, brez lektorskih posegov:
"Avtor članka navaja, da je sta "Samo FURS in podržavljena Factor banka sta prijavila za več kot 3,7 milijona evrov zahtevkov, ki nikoli ne bodo poplačani". Dejansko je bilo toliko prijavljeno, po kompletnem poplačilu pa je Factor banka zahtevek seveda umaknila.
Dolg do Factor banke je bil že pred letom poplačan v celoti, Podržavljena Factor banka nima več nobenega zahtevka do mene.
Zahtevek FURS-a je bil zakonsko izvršljiv, sodba pa še ni pravnomočna in čakamo na odločitev sodišča."
ROK SNEŽIČ
Davčni svetovalec z doktoratom iz davčnih utaj. Soustanovitelj znane odškodninske družbe Poravnava. Leta 2013 je v zameno za nižjo kazen priznal goljufijo, pranje denarja in davčno utajo pri prodaji dveh luksuznih jaht. Plačati je moral visoko denarno kazen in dobil triletno zaporno kazen, ki jo je prestajal le ob koncu tednov.
Kljub vsemu je odsedel le poldrugo leto vikend zapora, državi je plačal vsega nekaj tisoč evrov. Zgolj nekaj mesecev po obsodbi je namreč že vložil zahtevo za osebni stečaj. V stečajni masi je bilo več stanovanj, ki pa jih je prevzela njegova babica. Snežič si je od nje domnevno izposodil 400 tisoč evrov, posojilo pa zavaroval z nepremičninami.
V začetku lanskega leta se je v Snežićevem osebnem stečaju izteklo preizkusno obdobje, po katerem so bili dolgovi v celoti izbrisani. Nepoplačana je ostala tako denarna kazen, ki mu jo je odmerilo sodišče, kot tudi polmilijonski davčni dolg. Tega so mu odmerili, ker so po davčnem pregledu ugotovili neprijavljene ogromne vsote denarja.
Snežič je javno izjavil, da je šel v osebni stečaj zato, da se reši davčne uprave, ki mu je blokirala vse osebne račune. V posmeh organom pregona in pravosodju je pojasnil, da ima v BiH več nepremičnin in osebnih vozil, "do katerih pa davčna uprava ne more".
MIran Vuk je bil nekoč alfa in omega nogometnega kluba Zavrč. MIRAN VUK
Dolgoletni župan občine Zavrč in podjetnik, ki se je v preteklosti redno uvrščal med najbogatejše Slovence. V zadnjih letih se je zaradi domnevno spornih poslov zapletel v težave z davčnimi inšpektorji ter organi preiskovanja in pregona.
Furs od Vuka zahteva plačilo več kot milijonskega davčnega dolga. Tega si je nakopal zaradi dvigov gotovine v letih od 2005 do 2008. V zvezi s tem proti njemu in drugim članom družine Vuk zaradi suma davčnih utaj poteka kriminalistična preiskava.
Aprila 2014 je Vuk na sodišče vložil zahtevo za začetek osebnega stečaja, zaradi česar so ga leto dni pozneje policisti kazensko ovadili. Očitajo mu, da je namerno povzročil osebni stečaj in da je pred tem le navidezno prodal premoženje.
Dolgo časa je bil namreč lastnik družinskega podjetja RM Vuk, ki v Zavrču zaposluje več kot 300 ljudi in letno ustvari 15 milijonov evrov prihodkov. Ponašal se je tudi z vilo z bazenom na Ptuju in rančem v Zavrču. Ko so leta 2011 na njegova vrata potrkali davčni inšpektorji, pa je Vuk podjetje prodal in nepremičnine obremenil s hipotekami.
Izgubile so se tudi sledi za denarnimi sredstvi, ki naj bi si jih družina Vuk po ugotovitvah kriminalistov nepovratno izposojala od lastnih podjetij oziroma jih dvigovala v tujini.
Ko se je znašla pod drobnogledom davčne oblasti, je družini Vuk po naših informacijah pomembno pomagal obsojeni doktor davčnih utaj Rok Snežič.
MATEJ RAŠČAN
Padli medijski mogotec je v času, ko je imel v rokah največjo slovensko revijalno družbo Delo Revije, živel na veliki nogi in obračal na milijone evrov.
V času, ko je od NKBM in drugih bank dobil večdesetmilijonska posojila, je v Ljubljani in Mariboru med drugim kupil več stanovanj. Tudi policija je pozneje ugotovila, da je Raščan del denarja prenakazal na svoje osebne račune, zaradi česar so ga kazensko ovadili.
O tem, koliko denarja je izginilo, pričajo ugotovitve Fursa. Ta je v davčno-inšpekcijskem nadzoru odkril, da je Raščan med letoma 2007 in 2010, ko je bil lastnik Dela Revije, porabil štiri milijone evrov več denarja, kot ga je uradno zaslužil.
Zdaj je Raščan v osebnem stečaju in uradno brez denarja. S prodajo premoženja, ki ga Prekmurcu ni uspelo prepisati na prijatelje, bodo zbrali kvečjemu nekaj tisoč evrov. Večmilijonski dolgovi do države, bank in drugih upnikov bodo ostali nepoplačani.
Več v članku Kako so stanovanja Mateja Raščana končala v davčnih oazah.
IVAN ZIDAR
Nekdaj vladar slovenskega gradbeništva. Dolgoletni prvi mož in največji lastnik propadlega SCT, za katerim je ostalo 243 milijonov evrov dolgov in množica obubožanih dobaviteljev.
Ko so ga upniki v začetku lanskega leta naposled spravili v osebni stečaj, so odgovorni odkrili vsega nekaj sto tisoč evrov premoženja. Pregled je potrdil, da je Zidar v zadnjih nekaj letih praktično vse premoženje, ki ni bilo obremenjeno s hipotekami, prenesel na sorodnike in prijatelje ali pa se je za njim izgubila vsakršna sled.
Stanovanje v središču Ljubljane, velika hiša s posestvom v njenem predmestju in vila na prestižni lokaciji v Portorožu, dragoceni kosi pohištva in slike, na sto tisoče evrov na bančnih računih doma in v tujini, mreža podjetij, ki dobiva milijonske posle, in drugi znaki razkošnega življenja so tako ostali zunaj dosega rok upnikov.
Zaradi domnevno slabega zdravstvenega stanja se Zidar že več let ne more udeleževati sojenj, tako da kazenski postopki proti njemu stojijo. To ga ne moti pri rednih potovanjih v Švico. Spomnimo tudi na gotovinsko poslovanje prek slamnatih mož, družinsko kupovanje nepremičnin na Obali in bančne izpiske, ki dokazujejo večmilijonske pologe na bančne račune v Sloveniji in Avstriji.
Več v članku Razkrito premoženje padlega gradbenega barona Ivana Zidarja.
ZDENKO PAVČEK
Nekdaj vplivni menedžer in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Dolgo časa je vodil Skupino Viator & Vektor (V & V), leta 2006 pa je skupaj s sodelavci izpeljal tudi menedžerski prevzem tega logističnega velikana.
Za seboj je pustil propadlo skupino, na stotine milijonov evrov neporavnanih obveznosti do bank in dobaviteljev ter množico brezposelnih.
Ko je Pavček leta 2015 razglasil osebni stečaj, je bil brez premoženja in uradno živel s 400 evri na mesec. Kar je imel vrednega, je prepisal na bližnje. Že marca 2011 je z nekdanjo ženo Olgo Pavček sklenil sporazum o delitvi skupnega premoženja in preživljanju zakonca, ki ga ni mogoče več izpodbijati. Pavčkova je ob hiši v Dragomeru dobila tudi osebni avto in milijonsko terjatev do podjetja Petin.
Če bi šlo vse po načrtih, bi bil Zdenko Pavček leta 2020 rešen več kot 14-milijonskega dolga. Kljub temu se je odpust dolgov znašel pod velikim vprašajem, saj se je leta 2012 odpovedal dediščini v višini 19 tisoč evrov. S tem je kršil določila insolvenčne zakonodaje.
Več v članku Bo Zdenku Pavčku spodletel odpust milijonskih dolgov?
BOŠTJAN NAGODE
Podjetnik, ki je obogatel s tiskarskim poslom in leta 2008 prevzel domžalsko tovarno sanitetnega materiala Tosama. V lasti je imel veliko stanovanje v prestolnici, drage avtomobile in milijone evrov na bančnih računih.
Pozneje se je izkazalo, da je denar domnevno nezakonito črpal iz lastnih podjetij in jih prek davčnih oaz prelival na zasebni račun v tujini. Zaradi tega se je Nagode znašel v več (pred)kazenskih postopkih, proti njemu pa so bile vložene tudi tožbe. To ni dosti pomagalo več sto zaposlenim v propadlem tiskarskem podjetju MKT Print, ki so ostali na cesti.
Leta 2013 je Nagode na zahtevo banke Raiffeisen končal v postopku osebnega stečaja. Vendar je že pred tem poskrbel za svoje večmilijonsko premoženje. Podjetja je prenesel na bližnje sorodnike. Prebivališče je prijavil na naslovu starejše stavbe v Celju, zaposlil pa se je v sestrinem podjetju s plačo borih 500 evrov na mesec.
Kot smo razkrili na Siol.net, je Nagode konec lanskega leta na račun pri notarju deponiral 400 tisoč evrov. S stečajnim upraviteljem MKT Printa se je namreč dogovoril za umik desetmilijonske tožbe. Ob tem se utemeljeno zastavlja vprašanje, od kod Nagodetu toliko denarja. Glede na uradne evidence je namreč brez premoženja.
Odpust dolgov v skupni višini več kot 30 milijonov evrov so mu zaradi kršitev zavrnili.
Več v članku Na cesto spravil več sto delavcev in "bankrotiral", zdaj ima v žepu na sto tisoče evrov.
ROMAN HORVAT
Poslovnež, širši javnosti znan kot življenjski sopotnik Simone Dimic, nekdanje vodje kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja. Bil je lastnik turistične agencije Escape, ki je na veliko poslovala z državo, posle pa je pozneje preusmeril na agencijo I.Fly.
Horvat se je zaradi sporne obnove hiše v Murglah znašel na zatožni klopi z nekdanjima vodilnima v Vegradu Hildo Tovšak in Matejem Košičem. Hišo so domnevno obnavljali Vegradovi delavci, čeprav za to ni bilo ustrezne pogodbe, da zanjo ne bo izdan noben račun in da dela ne bodo plačana. Očitali so jim zlorabo položaja in napeljevanje k njej, a jih je sodišče prve stopnje konec lanskega leta oprostilo obtožb.
V vmesnem času je Horvat na zahtevo Factor banke končal v postopku osebnega stečaja. Upniki so prijavili za okoli 1,6 milijona evrov. Največ je dolžan NLB, DBS in DUTB. Kljub temu je imel stečajni upravitelj veliko težav pri iskanju Horvata. Ta je namreč svoje stalno prebivališče preselil v Dubaj, kjer ga uradna pošta ni našla. Horvat se nanjo ni odzival.
V stečajni masi je bilo stanovanje z dvema parkiriščema na Ledarski ulici v Ljubljani, katerih vrednost znaša kar okoli 300 tisoč evrov, vendar se upniki z njihovo prodajo za zdaj še ne bodo poplačali.
Zaradi že opisane napake pri vročanju je višje sodišče razveljavilo sklep o začetku osebnega stečaja nad Horvatom in zadevo vrnilo v nov postopek. Tako do nadaljnjega Horvat ni več v osebnem stečaju in lahko spet prosto razpolaga s premoženjem.
Kdo vse je še bankrotiral
Od znanih posameznikov v gospodarstvu so v osebnem stečaju na lastno pobudo ali pobudo upnikov končali tudi:
- Igor Jurij Pogačar, nekdanji lastnik družbe Ram Invest, ki je Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) oddajala poslovno stavbo na Dimičevi ulici v Ljubljani,
- Vladimir Vodušek, znani novinar in lastnik propadle televizije Info TV,
- Janez Artič, stečajni upravitelj, ki je z družino obvladoval in pokopal družbo SGP Gorica,
- Marko Crnkovič, znani publicist in odgovorni urednik spletne revije Fokuspokus,
- Janez Ujčič, politik in znani mariborski televizijec, nekdanji solastnik RTS Maribor,
- Uroš Ogrin, nekdanji prvi mož in največji lastnik ljubljanskega gradbenega podjetja Gradis Skupina G, ki je v stečaju,
- Zoran Trifunović, nekdanji lastnik podjetja Geocom, ki mu je tožilstvo očitalo fiktivno prodajo naftnih derivatov, vendar je bil tik pred zastaranjem oproščen,
- Janko Jurca, poslovnež, znan iz afere Rdeči križ, imel je pomembno vlogo v več nasedlih poslih NLB v državah nekdanje Jugoslavije,
- Anton Maglica, poslovnež iz Kozine, lastnik propadlih družb Veletekstil in Vezenine,
- Janez Ujčič Tomaž Jeršič, nekdanji državni sekretar v prvi vladi Janeza Janše, ki se je tik pred izbruhom finančne krize lotil vlaganja v vrednostne papirje,
- Edvard Progar, nekdaj uspešni postojnski podjetnik, ki je bil lastnik verige hotelov,
- Ivan Bubnič, nekdanji primorski prevoznik, ki je s posojilom NLB kupil družbi TIB Transport iz Ilirske Bistrice,
- Stanko Božičnik, lastnik propadlega gradbenega podjetja SGP Nova iz Celja,
- Milan Kepic, upokojeni podjetnik, lastnik propadlega podjetja Izolacija Kepic, ki se je neuspešno lotil tudi obnove dvorca Drnča pri Begunjah na Gorenjskem,
- Bruno Gričar, nekdanji prvi mož in največji lastnik mokronoške tovarne TOM,
- Andrej Sever, nekdanji direktor in lastnik hranilno-kreditne službe (HKS) Sicura, in
- Franc Unuk, lastnik propadlega podjetja Karoserije.
23