SiolNET. Posel danes Novice
4,07

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zakaj ostajajo vrata v Slovenijo za hrvaške delavce priprta

4,07

termometer

delavec gradbinec gradnja gradbeništvo
Foto: Bor Slana

Medtem ko lahko Slovenci brez omejitev iščejo delo znotraj EU, se hrvaški delavci tudi po petletnem prehodnem obdobju srečujejo z omejitvami pri zaposlovanju v EU. O podaljšanju prehodnega obdobja poleg Avstrije in Nizozemske razmišlja tudi Slovenija. Slovenski gospodarstveniki so ogorčeni, saj bi to dodatno destabiliziralo slovenski trg dela.

Vlada je pred dnevi sprejela predlog zakona, s katerim bi Slovenija za nadaljnji dve leti, do 30. junija 2020, podaljšala prehodno obdobje, v katerem hrvaški državljani nimajo prostega dostopa na slovenski trg dela.

Slovenija mora o odločitvi Evropsko komisijo obvestiti do konca junija, ko bo poteklo pet let od vstopa Hrvaške v EU. DZ je zakon o podaljšanju prehodnega obdobja nazadnje sprejel junija 2015, in sicer ga je podaljšal do 1. julija letos. Zdaj ga nameravajo podaljšati še za dve leti.

Vlada: Izenačitev delavcev bi negativno vplivala na stopnjo brezposelnosti

Vlada ocenjuje, da bi zaradi številnih preostalih izzivov na slovenskem trgu dela ter ob upoštevanju geografske in kulturne bližine, jezikovne sorodnosti ter razvite mreže neformalnih in sorodstvenih povezav lahko imela izenačitev hrvaških državljanov z domačimi delavci pomemben negativni vpliv na stanje na domačem trgu dela in stopnjo brezposelnosti.

Koliko hrvaških državljanov bi s sprostitvijo trga dela zaposlitev poiskalo v Sloveniji, na ministrstvu za delo ne morejo oceniti. "Vsekakor pa lahko z gotovostjo trdimo, da bi se obseg zaposlovanja povečal v poklicih, ki so danes še vedno predmet izvajanja t. i. kontrole trga dela," so nam odgovorili.

V izpostavljenih poklicih lani delo dobilo skoraj tisoč hrvaških državljanov

Konec februarja je imelo 2.450 hrvaških državljanov veljavno delovno dovoljenje. "Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da ta številka ni absolutna. Zakon o podaljšanju prehodnega obdobja različnim kategorijam hrvaških državljanov določa izjemo od obveznosti pridobitve delovnega dovoljenja," opozarjajo na ministrstvu.

Slovenski delodajalci so v lanskem letu 378 hrvaških delavcev zaposlili kot voznike tovornjakov, ki spadajo med izpostavljene poklice. Sledijo jim varilci (197) in strugarji (114). Slovenski delodajalci so v lanskem letu 378 hrvaških delavcev zaposlili kot voznike tovornjakov, ki spadajo med izpostavljene poklice. Sledijo jim varilci (197) in strugarji (114). Foto: Gregor Pavšič Slovenski delodajalci imajo namreč že zdaj možnost zaposlitve hrvaških državljanov v devetih izpostavljenih poklicih, v katerih v Sloveniji primanjkuje ustreznega kadra. To so kuharji, zidarji, tesarji, varilci, orodjarji, strugarji, elektroinštalaterji, elektromehaniki ter vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev. Samo lani so slovenski delodajalci v teh poklicih zaposlili 954 hrvaških delavcev.

GZS: Gospodarstvo ne sme biti ujetnik meddržavnih trenj

Podaljšanje omejitev za hrvaške delavce je po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v nasprotju s potrebami in pričakovanji gospodarstva, zlasti pa podjetij ob slovensko-hrvaški meji. Od vlade zato zahtevajo, da "sporni in škodljivi" predlog zakona nemudoma umakne iz nadaljnje obravnave, od poslancev pa, da ga v nasprotnem primeru zavrnejo. "Gospodarstvo ne sme biti ujetnik meddržavnih trenj," opozarjajo v GZS.

"Ne razumemo, v čigavem interesu je sprejeta odločitev," so zapisali v GZS, ki je po lastnih navedbah v zadnjih mesecih več ministrstvom predstavila potrebo po tem, da se ne zgodi morebitno podaljšanje zdajšnje ureditve, saj je kadrovska vrzel resen izziv za gospodarstvo. "To je bilo na vseh ravneh jasno razumljeno," so dejali.

Menijo, da bo zakon, če bo sprejet v DZ, v prihodnjih dveh let dodatno destabiliziral slovenski trg dela.

"Revoz je odprt za zaposlovanje delavcev in strokovnjakov z visoko razvito delovno motivacijo in osebnostno odprtostjo do učenja in medsebojnega sodelovanja. Smo mednarodno podjetje in v primeru pomanjkanja primernega kadra v Sloveniji zaposlujemo tudi preostale državljane EU in državljane tretjih držav. Revoz spoštuje enakost možnosti in lokalno zakonodajo ter ceni aktivnosti vlade pri spodbujanju razvoja industrije z visoko dodano vrednostjo," so nam na vprašanja o vplivu predloga zakona odgovorili v Revozu.

"Dejstvo je, da se slovensko gospodarstvo sooča z vse večjim povpraševanjem po kadrih, ki jih slovenski trg dela ne zagotavlja več v dovolj veliki meri. Zato smo in bomo v prihodnje vedno bolj odvisni tudi od zaposlovanja tujcev, če želimo ohranjati gospodarsko rast in razvoj," pravijo v zbornici.

Problem so težje zaposljivi delavci

Ministrstvo jim odgovarja, da imata Slovenija in Hrvaška podobne ciljne skupine brezposelnih oseb, ki so težje zaposljive (starejši, nižje izobraženi, mladi, ki se ne izobražujejo ali usposabljajo in niso zaposleni, dolgotrajno brezposelni) in predstavljajo bazen človeških virov za kadrovske potrebe delodajalcev.

Državljani Hrvaške se lahko v prvih dveh letih zakonitega prebivanja v Sloveniji zaposlijo na podlagi dovoljenja za zaposlitev. Gre torej za hrvaške državljane, ki na novo prihajajo v našo državo ali pri nas prebivajo manj kot dve leti. Tako so lahko zaposleni le pri tistem delodajalcu, ki je zanje pridobil dovoljenje za zaposlitev. Opravljajo lahko le tisto delo, za katero jim je bilo izdano dovoljenje. Državljani Hrvaške se lahko v prvih dveh letih zakonitega prebivanja v Sloveniji zaposlijo na podlagi dovoljenja za zaposlitev. Gre torej za hrvaške državljane, ki na novo prihajajo v našo državo ali pri nas prebivajo manj kot dve leti. Tako so lahko zaposleni le pri tistem delodajalcu, ki je zanje pridobil dovoljenje za zaposlitev. Opravljajo lahko le tisto delo, za katero jim je bilo izdano dovoljenje. Foto: Krka "Sprostitev trga dela bi zaradi podobnih ciljnih skupin za Slovenijo potencialno lahko pomenila poglabljanje določenih težav oziroma večjo ponudbo težje zaposljivih. S tem bi se strukturna neskladja na domačem trgu dela lahko še povečala. Hrvaška se namreč tudi po oceni Evropske komisije sooča s povečanimi emigracijami, ljudje so torej bolj motivirani za odselitev ali iskanje dela v sosednjih državah.

Za državljane Hrvaške od leta 2015 že velja enaka obravnava na področju samozaposlovanja, čezmejnega izvajanja storitev in opravljanja dela na podlagi pogodb civilnega prava pod enakimi pogoji, kot veljajo za slovenske državljane. Zakon podaljšuje le obdobje, v katerem je treba pridobiti dovoljenje v primeru zaposlitve, pa vendar ob znatno ugodnejših pogojih kot ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo," pojasnjujejo.

O podaljšanju razmišljata tudi Avstrija in Nizozemska

Podaljšanje prehodnega obdobja za hrvaške delavce do leta 2020 je napovedala tudi Avstrija. Kot je pojasnil uradni Dunaj, imajo že zdaj v Avstriji nadpovprečno število brezposelnih hrvaških državljanov. Ocenjujejo, da bi predčasno odpiranje trga dela samo okrepilo število brezposelnih, ne bi pa prispevalo k prihodu več strokovnjakov in visoko izobražene delovne sile iz Hrvaške. O podaljšanju prehodnega obdobja razmišlja tudi Nizozemska.

Poleg Avstrije in Slovenije so prehodno obdobje omejitve pristopa hrvaških delavcev do trga dela obdržale še Malta, Nizozemska in Velika Britanija. Zadnja sicer napoveduje, da bodo 1. julija letos omejitev odpravili.

Komentarji

20

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Ana / 30.03.2018. ob 12:39 +11 - 1

    Pravilno. Nehajte že uvažati vse živo z juga.

    +11 - 1
  • stranca1 / 30.03.2018. ob 12:45 +9 - 2

    Se strinjam. Naj jih nahrani ustaš Plenkovič.

    +9 - 2
  • mateju@yandex.com / 30.03.2018. ob 12:52 +6 0

    ebeš delavce. mi bomo raje ahmade na socialni podpori delili z EU.

    +6 0
delitve: 72
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin