SiolNET. Posel danes Novice
1,35

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Vlada neuradno vedela za plačani zahtevek hrvaškega sodišča, a ni ukrepala

1,35

termometer

NLB
Foto: Matej Leskovšek

Predsednika uprave in nadzornega sveta NLB Blaž Brodnjak in Primož Karpe sta danes na seji komisije državnega zbora za nadzor javnih financ pozvala k zaščiti banke pred učinki tožb na hrvaških sodiščih. Ob mnenjih, da je plačilo zahtevkov iz kakšne od tožb v nasprotju s pravnim redom Slovenije, je Karpe zagotovil, da banka ni naredila nič nezakonitega.

Kot smo poročali na Siol.net, so hrvaška sodišča sprejela več pravnomočnih sodb na škodo NLB in nekdanje Ljubljanske banke (LB). Kot smo pisali, mora NLB po novembrski sodbi županijskega sodišča Zagrebački banki v lasti Unicredita plačati približno 700 tisoč evrov. V ta znesek so vštete tudi obresti od leta 1992. 

Vodstvo banke o podrobnostih glede postopkov zaradi tožb glede prenesenih deviznih vlog na hrvaških sodiščih ni moglo javno govoriti. Člani komisije so odločili, da sejo zaprejo za javnost, tako da ta zdaj poteka za zaprtimi vrati.

Brodnjak: Drobnico je treba zaščititi z dovolj zanesljivo ograjo

Vodstvo banke je na odprtem delu opozorilo, da banka ni zaščitena. "Kljub navedbam v pravnem in ustavnem redu Republike Slovenije banka de facto ni zaščitena za primere negativnih razsodb in morebitne rubeže njenega premoženja na Hrvaškem," je opozoril predsednik uprave Blaž Brodnjak.

Z razpleti sodb in dejstvom, da te zaščite ni, so pogojene tudi kakršnekoli rezervacije in vpliv na kapitalsko ustreznost banke, je poudaril Brodnjak: "Neodvisno od postopkov morebitne privatizacije banke pa bi jaz, če bi volkovi napadli mojo drobnico, to zaščitil z dovolj zanesljivo ograjo."

Po njegovih besedah je lanski poskus prodaje jasno pokazal, da je brez zaščite vpliv na prodajno ceno tako velik, da bi slovenski davkoplačevalci "paket" učinkov sodb plačali v celoti in vnaprej, tudi če bi sodni postopki kasneje pokazali drugače. Investitorji namreč niso pripravljeni čakati na dokončni razplet, zato ceno ustrezno znižajo.

"Neodvisno od postopkov morebitne privatizacije banke pa bi jaz, če bi volkovi napadli mojo drobnico, to zaščitil z dovolj zanesljivo ograjo," je dejal Blaž Brodnjak. "Neodvisno od postopkov morebitne privatizacije banke pa bi jaz, če bi volkovi napadli mojo drobnico, to zaščitil z dovolj zanesljivo ograjo," je dejal Blaž Brodnjak. Foto: STA

"NLB si ne sme privoščiti, da bi bila plenjena ali rubljena"

Medtem ko naj bi po neuradnih informacijah na Hrvaškem v enem primeru tožbeni znesek od NLB izterjali z izvršbo, drugega v višini 492 tisoč evrov glavnice in 99 tisoč evrov obresti pa naj bi NLB plačala, je prvi nadzornik NLB Primož Karpe zagotovil, da v banki poznajo ustavo in da niso naredili ničesar nezakonitega.

Več javno ni želel povedati predvsem zaradi občutljivosti zadeve in vpliva na odnose s Hrvaško. Poudaril je, da si "NLB ne sme privoščiti, da bi bila plenjena ali rubljena", in da "moramo banko zaščititi pred takšnimi potezami".

Brodnjak je dejal, da bi lahko javno razkrivanje že izvedenih ali načrtovanih aktivnosti banke v sodnih postopkih dodatno poslabšalo položaj banke v nadaljnjih postopkih. "Zagotavljam vam, da banka v teh postopkih uporablja in bo še uveljavljala vsa razpoložljiva pravna in komunikacijska sredstva v domovini in v mednarodnem kontekstu," je dejal poslancem.

Erjavec podprl predlog ustavnega zakona SDS in NSi

V SDS in NSi so v državni zbor vložili predlog ustavnega zakona, s katerim bi dopolnili ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.

Predlagajo, da bi NLB prepovedali izplačilo kakršnihkoli zahtevkov na podlagi sodb hrvaških sodišč v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami varčevalcev pri LB. Če bi se to vendarle zgodilo, pa bi morala na podlagi odločitve vlade prek Finančne uprave (Furs) nemudoma slediti kompenzacija.

Furs naj bi ta denar izterjal od hrvaških družb v večinski državni lasti, poleg tega pa naj bi vlada uvedla sankcije zoper tiste tuje banke, ki bi skušale operacionalizirati nezakonite sodbe hrvaških sodišč. Zunanji minister Karl Erjavec je pobudo SDS in NSi v sredo podprl, vlada pa se do nje še ni opredelila.

Janša: Izplačila ne bi smelo biti

Predsednik SDS Janez Janša je izrazil presenečenje, da je NLB pet let po memorandumu iz Mokric in 24 let po sprejetju ustavnega zakona, ki med drugim določa, da NLB in Nova KBM nista pravni naslednici LB in KBM ter tako nimata morebitnih obveznosti, ki bi izšle iz vprašanja prenesenih vlog, očitno eno od tožb plačala. "To se ne bi smelo zgoditi," je bil kritičen Janša.

Janšo tudi preseneča, da se vlada, čeprav ustava in zakon še veljata, še vedno pogovarja o oblikovanju rezervacij za morebitno kritje vseh izgubljenih tožb ter da v dveh tednih še ni dala ustreznih pojasnil.

Tudi v NSi so bili po besedah poslanca Jožeta Horvata začudeni, da naj bi plačilo izvedli, saj za to naj ne bi bilo pravne podlage, in da vlada kot skupščina o tem nič ne ve. Poudaril je, da morajo v času, ko neka druga država ne spoštuje mednarodnih dogovorov, braniti interes Slovenije.

Vlada Mira Cerarja naj bi bila po neuradnih informacijah STA obveščena o zahtevku hrvaškega sodišča, a ni ukrepala. Vlada Mira Cerarja naj bi bila po neuradnih informacijah STA obveščena o zahtevku hrvaškega sodišča, a ni ukrepala. Foto: STA

Vlada ponavlja, da so plačila v nasprotju s slovenskim pravnim redom

Državni sekretar na ministrstvu za finance Gorazd Renčelj je povedal, da je vlada sprejela niz ukrepov, nekatere pa še pripravlja, da bi zaščitila kapitalsko naložbo v NLB. Za kakšne ukrepe konkretno gre, na javnem delu seje ni mogel govoriti. Ponovil je načelno stališče ministrstva, da bi bilo kakršnokoli plačilo v nasprotju s slovenskim pravnim redom in sklenjenimi pogodbami.

Alenka Bratušek iz vrst nepovezanih poslancev je dejala, da v zavezah Evropski komisiji ob državni pomoči NLB v letu 2013 ni nič takšnega, česar državni zbor ne bi sprejel že leto prej, ko je potrdil prodajo 75 odstotkov minus ena delnica banke. Glede morebitnega plačila za tožbo na Hrvaškem se je vprašala, ali je vlada kot predstavnik lastnika za to vedela in kaj namerava.

Podporo omenjeni dopolnitvi ustavnega zakona je izrazil pooblaščeni visoki predstavnik za nasledstvo Andraž Zidar z ministrstva za zunanje zadeve, ki je ocenil, da je treba rešitve še dodatno strokovno preučiti. Poudaril je, da gre za "resne mednarodnopravne zaveze obeh strank, ki niso bile uresničene", zato bi morali o tej zadevi obvestiti Evropsko komisijo.

Vlada naj bi vedela za plačani zahtevek hrvaškega sodišča, a ni ukrepala

Komisija je po razpravi na zaprtem delu sejo prekinila. Izražene naj bi bile želje, da je na seji prisoten tudi premier Miro Cerar. Po neuradnih informacijah STA naj bi bili na seji seznanjeni s tem, da je vladni vrh vedel za kasneje plačani zahtevek hrvaškega sodišča, a ni ukrepal.

Na vprašanje o tem, ali je bila vlada res vnaprej seznanjena, da ena od sodb hrvaških sodišč zahteva plačilo NLB - ki naj bi bilo nato dejansko izvedeno - je ob robu seje odbora novinarjem dejal Cerar, da so bili o tem neformalno seznanjeni, a se na to niso odzvali.

"O tem, da je bila izdana ena od sodb, smo bili enkrat neformalno na hitro seznanjeni na sestanku na vrhu koalicije, vendar se na to nismo odzvali, ker to ni bil predmet posebne razprave. Vlada o tem ni bila nikoli formalno seznanjena in o tem ni posebej odločala," je povedal.

Ponovil je, da so pred nekaj tedni sprejeli sklep, "ki je samo potrdil odločitev, ki jo vlada vseskozi zagovarja - da za izplačila kakršnih koli zneskov na podlagi takšnih hrvaških sodb ni v Sloveniji nobenega pravnega temelja".

Predsednik komisije Andrej Šircelj (SDS) je novinarjem po prekinitvi dejal le, da "je bilo povedanih veliko novih stvari in tudi veliko takšnih, ki postavljajo zadeve v drugačni luči". Podrobnosti ni mogel razkriti.

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • stanly / 08.03.2018. ob 13:23 +5 0

    banka sama bi morala oibveznosti do hrvaških varčevalcev združiti spaketom dolgov hrvaških podjetij do NLB in samo iz povračila posojil LB od hrvaških podjetij vračati denar hrvaškim varčevalcem

    +5 0
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin