SiolNET. Posel danes Novice
5,05

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Vlada ne da denarja slabi banki, ker se boji sindikatov

5,05

termometer

DUTB
Foto: Klemen Korenjak

Vlada Mira Cerarja se je zaradi aktualnih razkritij spornih praks na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) odločila za poostritev nadzora nad njenim delovanjem.

Neodločnost in zapleti pri sanaciji velikih bolnikov, kot sta DZS in T-2, zavestno izogibanje omejitvam Lahovnikovega zakona pri določanju menedžerskih plač v državnih podjetjih ter žetje sadov drugih pri unovčevanju slabih posojil in drugega premoženja.

To so le nekateri razlogi za to, da je vlada na zadnji seji na predlog ministrstva za finance sprejela nove smernice delovanja DUTB, ki širijo obveznosti njenega poročanja.

Zaradi pogajanj s sindikati preložili odločanje

DUTB zaradi pripojitve Factor banke in Probanke potrebuje 50 milijonov evrov. DUTB zaradi pripojitve Factor banke in Probanke potrebuje 50 milijonov evrov. Po naših informacijah je nameravala na njej odločati tudi o dokapitalizaciji DUTB (in jo potrditi). Kot smo razkrili, DUTB zaradi pripojitve Factor banke in Probanke, ki sta bili v likvidaciji, potrebuje kar okoli 50 milijonov evrov svežega kapitala.

Vendar naj bi se vlada tik pred zdajci odločila za umik predloga z dnevnega reda. Med pogajanji o plačah v javnem sektorju bi lahko 50-milijonska davkoplačevalska injekcija v DUTB dodatno razjezila sindikate in poglobila vladno krizo.

Ob nedavnem sporazumu vlade z zdravniškim sindikatom Fides namreč sindikati javnega sektorja želijo sprostitev vseh varčevalnih ukrepov s prihodnjim letom, kar bi pomenilo dodatnih 215 milijonov evrov stroškov za proračun. Slaba banka je že dalj časa boleča točka sindikatov javnega sektorja. Že pred štirimi leti so nasprotovali njeni ustanovitvi, septembra letos pa so jih razburila razkritja o visokih plačnih dodatkih na DUTB.

Na ministrstvu so ponudili drugačno razlago za umik predloga za dokapitalizacijo. Zdi se jim najprimerneje, da ga vlada obravnava skladno z poslovnim načrtom DUTB za obdobje 2016–2022. Tega pa mora DUTB v določenih delih še popraviti, tako da bo upoštevala kazalnike uspešnosti, kot jih določajo nove smernice.


Morda vas zanima še:

Ministru Gašperšiču samo še dva meseca časa za ...

S tožbo nad Počivalškovo izbiro novega varuha konkurence

Izbrancem SMC se mudi s kadrovanjem, kot da bodo jutri volitve

Zakaj je Slovenija mikavna za Japonce


Neposreden vpogled v drobovje

Z novimi pravili je vlada nekoliko zvišala obseg minimalnih prilivov, ki jih mora DUTB letno ustvariti pri unovčevanju premoženja. Kar je ključno, ministrstvo za finance si je z njimi omogočilo neposreden vpogled v drobovje slabe banke in ključne pogodbe.

Če je ministrstvo za finance v obdobju, ko sta ga vodila Uroš Čufer in Dušan Mramor, nadzor nad DUTB skoraj v celoti prepuščalo njenemu upravnemu odboru, ki ga je sprva vodil Lars Nyberg, nato pa Marko Simoneti, je vlada zdaj obrnila ploščo.

Poleg (splošnih) poročil o portfelju in aktivnostih prestrukturiranja, pogodbah z vodstvenim kadrom in zunanjimi svetovalci bo morala DUTB po novem mesečno poročati tudi o:

  • aktivnostih prestrukturiranja v petih družbah, v katerih ima DUTB kot lastnik ali upnik največjo naložbo (katere so te družbe, nam tako na DUTB kot na ministrstvu ne znajo povedati), ter tistih, za katere to izrecno zahteva ministrstvo, 
  • upoštevanju Lahovnikovega zakona v državnih podjetjih.

Vsako četrtletje bo lahko ministrstvo od DUTB zahtevalo tudi seznam vseh prodanih terjatev in lastniških deležev ter podatke o njihovi skupni prodajni vrednosti. Te bo nato primerjalo s tistimi, po katerih so jih sanirane banke prenašale na DUTB.

Ministrstvo za finance je DUTB naložilo dodatne naloge, med katerimi je tudi poročanje o aktivnostih prestrukturiranja in upoštevanju Lahovnikovega zakona. Ministrstvo za finance je DUTB naložilo dodatne naloge, med katerimi je tudi poročanje o aktivnostih prestrukturiranja in upoštevanju Lahovnikovega zakona. Foto: Melanie Likar

"Želimo načrt dejanj za vnaprej"

“S prenovljenimi smernicami smo še natančneje opredelili nabor podatkov, ki jih mora DUTB posredovati ministrstvu, tudi v luči nedavnih medijskih poročanj o plačah menedžerjev v odvisnih družbah DUTB,” so pojasnili na ministrstvu za finance.

“DUTB bo poročala o dejanjih, ki so bila izvedena v povezavi s posameznim postopkom prestrukturiranja, in okvirno (brez poslovnih skrivnosti) predstavila načrt dejanj za vnaprej,” so predstavili še pričakovanja glede informacij o konkretnih dolžnikih.

Vlada še vedno išče kandidate za dva neizvršna direktorja DUTB. Po neuradnih informacijah se bo imenovanje zgodilo šele januarja, do takrat pa v upravnem odboru ostaja Simoneti. Ta je konec oktobra odstopil, vlada pa še ni sprejela njegovega odstopa.

Predsednik DZS Bojan Petan je večkrat kršil zaveze do upnikov, vendar brez posledic. Predsednik DZS Bojan Petan je večkrat kršil zaveze do upnikov, vendar brez posledic. Foto: STA

Za DUTB težavni primeri: DZS, T-2, Sava, Cimos 

Seznam razlogov, zakaj hoče vlada podrobneje spremljati DUTB, je dolg.

Prvi je neuspešna sanacija nekaterih največjih dolžnikov. Eden od njih je zagotovo DZS, ki bankam dolguje več kot sto milijonov evrov, samo DUTB pa 79 milijonov evrov. Družbe v skupini so tesno lastniško in dolžniško prepletene.

Njen predsednik uprave Bojan Petan je večkrat kršil zaveze do upnikov, ki so bile dogovorjene v medbančnem sporazumu, a brez posledic. V sporazumu je bila predvidena tudi prodaja dveh ključnih naložb, Term Čatež in Marine Portorož, za kateri se zanima vrsta vlagateljev, vendar se ni zgodilo nič.

V obdobju, ko v DUTB oklevajo med tem, ali bi prodali terjatve do DZS ali pa bi se resnično lotili njenega prestrukturiranja in prevzeli lastništvo, so neuradno vse glasnejše informacije, da hoče terjatve kupiti kar Petan oziroma z njim povezani tuji vlagatelji. Medtem terjatve do DZS od drugih bank počasi, a vztrajno odkupuje ameriški sklad York.

Družbi T-2 do leta 2020 ni treba vrniti več kot 100-milijonskih bančnih posojil. Družbi T-2 do leta 2020 ni treba vrniti več kot 100-milijonskih bančnih posojil. Foto: STA

Sodna bitka za T-2

DZS ni edini primer, ko se je DUTB močno zapletla pri sanaciji dolžnikov. Več kot dve leti se (neuspešno) bojuje za prevzem nadzora nad telekomunikacijskim operaterjem T-2.

Ta je bil v rokah cerkvenega finančnega holdinga Zvon Ena, pozneje pa je prešel v last kranjskega poslovneža Jurija Krča, ki je zanj gradil optično omrežje. Že konec leta 2011 je bila v T-2 potrjena tudi prisilna poravnava, po kateri operaterju do leta 2020 ni treba vrniti več kot 100-milijonskih bančnih posojil, ki ga je najel za gradnjo omrežja.

DUTB, ki je prevzela ta posojila, je kmalu vložila zahtevo za stečaj T-2. Postopek se je do danes že nekajkrat začel in prekinil, odločanje o njem pa se je preselilo celo na ustavno sodišče.

Spodletel zaseg hotelov

Pravna vojna se je razplamtela tudi pri obračunu za hotele na Obali. Ko je DUTB vodil Šved Torbjörn Månsson, si je ta zamislil povezovanje 41 hotelov v lasti Save, Istrabenza in drugih družb pod okriljem slabe banke. Z njihovim zasegom in združitvijo v nekakšen megahotel naj bi dosegli višjo vrednost ob poznejši prodaji.

Toda naleteli so na velik odpor tako v Istrabenzu kot v Savi, ta je zaseg odvisne družbe Sava Turizem preprečila na sodišču. V spor je na koncu posegla vlada, ki je Savo z DUTB prenesla na paradržavna sklada SDH in Kad.

Koprski Cimos je država pred kratkim prodala italijanskemu skladu Palladio Finanziara. Koprski Cimos je država pred kratkim prodala italijanskemu skladu Palladio Finanziara. Foto: Matej Leskovšek

Komaj našli novega lastnika Cimosa

Dolgotrajno odločanje in podaljševanje agonije bi skoraj pokopalo koprski Cimos.

Kot je znano, se je pomemben evropski proizvajalec avtomobilskih delov in eden od največjih zaposlovalcev na Primorskem že pred leti znašel v finančnih težavah. V DUTB so se na koncu odločili za uvedbo prisilne poravnave in prevzem lastništva kljub opozorilom, da bo Cimos izgubil zaupanje kupcev in mu ti ne bodo zaupali novih dolgoročnih naročil.

Knjiga naročil se je v resnici praznila, s tem pa se je povečala tudi negotovost usode Cimosa. Na koncu so se vendarle dogovorili o njegovi prodaji italijanskemu skladu Palladio Finanziaria, pri čemer bo ta plačal zgolj simbolično kupnino in prevzel za 110 milijonov evrov obveznosti do bank.

Danes je Cimos za vodilne na DUTB eden od primerov uspešnega reševanja družbe v težavah.

To je le nekaj najbolj odmevnih sanacijskih primerov, ki (za zdaj) niso bili uspešni ali pa so jih rešili z zadnjimi močmi.

Cilj: na papirju prodati dovolj premoženja

Kljub temu so na DUTB bistveno bolj osredotočeni na izpolnjevanje ključne zakonske zahteve: prodaje dovolj premoženja.

V skladu z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank mora namreč vsako leto unovčiti 10 odstotkov ocenjene vrednosti prenesenega premoženja. Dosedanjim vodilnim je uspelo cilj preseči v vseh letih poslovanja.

Drugi unovčevali namesto njih

Toda podrobna analiza poslovanja razkriva, da je bila DUTB v večini primerov le stranski igralec in je požela sadove drugih.

V letu 2014 se je za polovico od 130 milijonov evrov prilivov zahvalila stečajnim upraviteljem, ki so sami prodajali premoženje in iskali kupce zanj, ter delujočim družbam, ki so odplačevale posojila in obresti nanje. Preostalo so dobili zaradi uspešne prodaje zastavljenih delnice domžalskega Heliosa in šempetrske Letrike, pri čemer so se prodajni postopki začeli še pred ustanovitvijo DUTB.

Lani je bila slika podobna. Največ so zaslužili s paketno prodajo terjatev in deležev podjetij ACH, Elan, Adria Airways in Polzela. Kot se je pozneje izkazalo, je kupec z njihovo preprodajo zaslužil dodatnih več deset milijonov evrov. DUTB je prodala tudi delnice Pivovarne Laško, pri čemer je bila le del prodajnega konzorcija, uspešno pa se je poplačevala tudi s prodajo premoženja Avtotehne.

Balogh: Tudi letos presegli načrte

Da je DUTB tudi letos izpolnila temeljne cilje, povezane z unovčevanjem premoženja, se je glavni izvršni direktor Imre Balogh pohvalil že pred meseci. Do avgusta letos je namreč ustvarila 226 milijonov evrov prilivov, kar je 11,3 odstotka ocenjenega premoženja. Kljub temu so le manjši del dobili od uspešne prodaje terjatev in lastniških naložb.

Iz poročila DUTB za prvo letošnje polletje je razvidno, da so imeli v prvih šestih mesecih za nekaj več kot 124 milijonov evrov prilivov. Tretjino tega so zaslužili s prodajo nepremičnin, pri čemer so sami prodali le delček tega. V veliki večini primerov so bili le zastavni upniki. Dodatno tretjino so dobili od dolžnikov, ki so vračali posojila.

S prodajo terjatev in lastniških deležev v družbah, kot so Aha Emmi, Sistemska tehnika, papirnica Set, poslovna cona Komenda, CPM v stečaju in Energoplan, so medtem zbrali okoli 36 milijonov evrov, kar pomeni manj kot tretjino vseh prilivov.

Odločil posel z državo

Že v juliju je DUTB sklenila posel, s katerim je čez noč izpolnila preostanek letošnje zakonske obveznosti. V skladu z vladnim sklepom je na SDH in Kad prenesla delnice Save in zanje dobila 68 milijonov evrov. Kot smo razkrili, jih je pred tem prevrednotila navzgor in z državnimi družbami zaslužila 25 milijonov evrov.

Prav zaradi pasivne drže pri reševanju nekaterih velikih slovenskih podjetij in pogovorih z dolžniki je bila slaba banka v preteklosti tarča kritik tako politike kot poslovne javnosti. Za njeno vzpostavitev so namreč davkoplačevalci zagotovili 200 milijonov evrov in jamčili za njene obveznosti.

Da bi se DUTB bolj aktivno lotila reševanja dolžnikov, je državni zbor pred dobrim letom dni spremenil zakon in ji omogočil več orodij za prestrukturiranje, s tem pa ji je odvzel izgovore za morebitno neukrepanje.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 9
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin