V Beli hiši nadaljevanje pogajanj o avtomatičnih varčevalnih ukrepih

Obama je zaradi nesprejetja dogovora republikance v senatu obtožil, da bi raje videli, da avtomatični varčevalni ukrepi stopijo v veljavo, kot da bi zaprli davčno luknjo, ki koristi premožnejšim. "Glasovali so tako, da je celotno breme zmanjšanja proračunske porabe padlo na srednji razred," je po poročanju BBC-ja povedal Obama, ki je posvaril, da če dogovora ne bodo sklenili, bo kongres zadal ZDA smrtonosni udarec.

Na vidiku nov proračunski boj med demokrati in republikanci S tem, ko republikanci zavračajo zvišanja davkov, da bi s tem zaščitili socialne programe, je kongres blizu naslednjega proračunskega boja. Namreč 27. marca bo potekel začasni proračun, ki skrbi za delovanje zvezne vlade potem, ko je zadnji proračun potekel. Če tudi ta dogovor ne bo dosežen, pa nekateri napovedujejo, da se bo delo v nekaterih delih vlade zaustavilo. Konec decembra so se ZDA izognile fiskalnemu prepadu Nekateri pa so sicer prepričani, da je bilo zmanjšanje proračunske porabe pred dvema letoma namenoma oblikovano zato, da bi škodili ZDA, s tem pa bi prisilil republikance in demokrate, da bi uskladili svoje poglede na uravnoteženje javnih financ. Avtomatični varčevalni ukrepi so bili sprejeti na pobudo Obame oziroma demokratov. Republikanci so poleti 2011 blokirali povišanje dovoljene meje javnega dolga. Demokrati in republikanci so se dogovorili, da mejo povišajo, vendar pa obenem resno pristopijo k zmanjševanju proračunskega primanjkljaja, ki je pod Obamo vsako leto presegel 1000 milijard dolarjev.

Ustanovili so posebno dvostrankarsko komisijo, ki je predlagala varčevalne ukrepe, vendar teh ni nihče upošteval. Dogovor je predvideval, da bodo potem izpostavljeni avtomatičnim varčevalnim ukrepom vse povprek po proračunu, z nekaterimi izjemami, kot so pokojnine, veterani in boni za hrano. Varčevanje bi se moralo začeti že 1. januarja, vendar pa so se takrat dogovorili, da rok premaknejo do 1. marca, ker je zaradi poteka veljavnosti davčnih olajšav grozil tako imenovani fiskalni prepad.

Obama je zaradi nesprejetja dogovora republikance v senatu obtožil, da bi raje videli, da avtomatični varčevalni ukrepi stopijo v veljavo, kot, da bi zaprli davčno luknjo, ki koristi premožnejšim. "Glasovali so tako, da je celotno breme zmanjšanja proračunske porabe padlo na srednji razred," je po poročanju BBC-ja povedal Obama, ki je posvaril, da če dogovora ne bodo sklenili, bo kongres zadal ZDA smrtonosni udarec.

Na vidiku nov proračunski boj med demokrati in republikanci S tem, ko republikanci zavračajo zvišanja davkov, da bi s tem zaščitili socialne programe, je kongres blizu naslednjega proračunskega boja. Namreč 27. marca bo potekel začasni proračun, ki skrbi za delovanje zvezne vlade potem, ko je zadnji proračun potekel. Če tudi ta dogovor ne bo dosežen, pa nekateri napovedujejo, da se bo delo v nekaterih delih vlade zaustavilo.

Konec decembra so se ZDA izognile fiskalnemu prepadu Nekateri pa so sicer prepričani, da je bilo zmanjšanje proračunske porabe pred dvema letoma namenoma oblikovano zato, da bi škodili ZDA, s tem pa bi prisilil republikance in demokrate, da bi uskladili svoje poglede na uravnoteženje javnih financ. Avtomatični varčevalni ukrepi so bili sprejeti na pobudo Obame oziroma demokratov. Republikanci so poleti 2011 blokirali povišanje dovoljene meje javnega dolga. Demokrati in republikanci so se dogovorili, da mejo povišajo, vendar pa obenem resno pristopijo k zmanjševanju proračunskega primanjkljaja, ki je pod Obamo vsako leto presegel 1000 milijard dolarjev.

Ustanovili so posebno dvostrankarsko komisijo, ki je predlagala varčevalne ukrepe, vendar teh ni nihče upošteval. Dogovor je predvideval, da bodo potem izpostavljeni avtomatičnim varčevalnim ukrepom vse povprek po proračunu, z nekaterimi izjemami, kot so pokojnine, veterani in boni za hrano. Varčevanje bi se moralo začeti že 1. januarja, vendar pa so se takrat dogovorili, da rok premaknejo do 1. marca, ker je zaradi poteka veljavnosti davčnih olajšav grozil tako imenovani fiskalni prepad.