Četrtek, 26. 7. 2018, 16.29
5 let, 8 mesecev
Rekordno nizke obrestne mere bodo vztrajale še vsaj leto dni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,02
Svet Evropske centralne banke (ECB) skladno s pričakovanji danes ni spremenil denarne politike, potem ko je junija nakazal začetek umika iz programa za odkupovanje obveznic. Ključna obrestna mera v evrskem območju tako ostaja nespremenjena pri nič odstotkih, tam pa naj bi ostala še čez poletje prihodnje leto.
Obrestne mere v območju z evrom tako ostajajo na zgodovinsko nizkih ravneh. Poleg ključne obrestne mere, ki je pri nič odstotkih, znaša obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank še naprej -0,40 odstotka, obrestna mera za mejno posojanje pa 0,25 odstotka.
Svet ECB je ob tem izrazil pričakovanje, da naj bi na trenutnih ravneh ostale čez poletje prihodnje leto oz. toliko dolgo, kot bo treba, da se zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje inflacije na raven srednjeročnega cilja ECB, ki je malenkost pod dvema odstotkoma. Prvič je svet ECB jasno smer ukrepanja glede obrestnih mer navedel junija, tokrat pa je zapisal, da bodo obrestne mere na trenutni ravni ostale čez prihodnje poletje, ne le do poletja.
Do konca leta konec programa odkupovanja obveznic
Glede programa odkupovanja obveznic, s katerim so centralne banke evrskega območja povečevale količino denarja v obtoku, da bi spodbudile inflacijo, je svet ECB ponovil junijsko pričakovanje, da bo s koncem septembra, če bodo podatki govorili temu v prid, zmanjšal zgornjo mejo mesečnih nakupov v okviru programa s 30 na 15 milijard evrov, s koncem leta pa bo neto novih nakupov konec.
Svet ECB namerava medtem izplačane glavnice od zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, reinvestirati še daljše obdobje po koncu neto nakupov, in to toliko časa, kolikor bo treba, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in spodbujevalno naravnana denarna politika.
Program, ki ga izvajajo centralne banke evrskega območja, se je sprva začel z mesečnimi odkupi v višini 60 milijard evrov, marca 2016 se je nato zgornja meja mesečnih nakupov zvišala na 80 milijard evrov, aprila 2017 se je spet spustila na 60 milijard, z letošnjim letom pa upadla na 30 milijard evrov. Svet ECB je program vmes tudi večkrat podaljšal.
Negotovost povečana, a evropsko gospodarstvo še naprej na poti trdne rasti
Predsednik ECB Mario Draghi je na novinarski konferenci po koncu seje sveta osrednje denarne ustanove območja evra izpostavil, da je negotovost, predvsem zaradi dogajanja v globalnem trgovinskem okolju, povečana, vendar pa je po razpoložljivih makroekonomskih podatkih gospodarstvo evrskega območja še naprej na poti trdne in široko osnovane rasti. Tveganja za napoved gospodarskih gibanj so sicer uravnotežena, a je tveganje groženj zaradi naraščajočega protekcionizma povečano.
V tej luči so v svetu ECB še naprej prepričani, da bodo razmere v gospodarstvu vodile k počasnemu približevanju letne inflacije k srednjeročnemu cilju ECB tudi ob napovedanem postopnem umiku iz programa odkupovanja obveznic. Vseeno so po Draghijevih besedah za potrebno krepitev cenovnih pritiskov še naprej potrebne občutne spodbude denarne politike, zato je svet ECB pripravljen kadarkoli prilagoditi svoja orodja denarne politike, da bi dosegel cilje glede cenovne stabilnosti.
Inflacija v območju evra je bila sicer junija na letni ravni že dvoodstotna, a bi morala za dvig ključnih obrestnih mer na tej ravni vztrajati nekaj časa. Poleg tega je osnovna inflacija junija upadla na 0,9 odstotka, kar nakazuje, da so inflacijski pritiski ob neupoštevanju rasti cen energije in v delu hrane še vedno razmeroma šibki.
Draghi dogovor z ZDA ocenjuje kot dober znak
Se pa Draghi danes po poročanju tujih tiskovnih agencij ni mogel izogniti komentarju dogovora med ZDA in EU o zmanjšanju trgovinskih napetosti med gospodarskima velikanoma, doseženega na sredinem srečanju med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem.
Čeprav dogovor nakazuje šele pot k spremembam v trgovinskih odnosih med Unijo in ZDA in ne odpravlja potencialne nevarnosti uvedbe novih carin, je po Draghijevih besedah "dober znak".Po njegovem prepričanju je še prezgodaj za sodbe o samem izidu. "Dober znak je zato, ker nekako kaže, da obstaja volja za ponovno razpravo o trgovinskih vprašanjih v večstranskem okviru," je pojasnil.
Prav te dni sicer mineva šest let od Draghijeve slavne izjave sredi najhujše dolžniške krize v evrskem območju, ko je v Londonu dejal, da je ECB pripravljena narediti vse, kar je v njeni moči, da reši skupno evropsko valuto, in da bo to dovolj. S tem je takrat pomembno vplival na finančne trge, ki so zaradi nevarnosti širitve dolžniške krize na velika gospodarstva, kot sta italijansko in špansko, že stavili na propad evra.
Draghi je zatrdil, da "evro danes stoji na veliko bolj trdnih temeljih kot takrat", ECB pa je centralna banka z veliko bolj bogatim naborom protikriznih ukrepov.
