SiolNET. Posel danes Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Sodišče: Pogodba o dolgoročnem posojilu v frankih je nična

10

termometer

Švicarski franki
Foto: Getty Images

Najemniki posojil v švicarskih frankih so pred dnevi dosegli prvo sodno zmago na prvostopenjskem sodišču, ki utegne biti pomembna tudi za odločanje o sporih z bankami v prihodnje.

Okrožno sodišče v Ljubljani je v tožbi posojilojemalca proti Unicreditu odločilo, da je pogodba o dolgoročnem deviznem posojilu, najetem v švicarskih frankih, nična. Po navedbah slovenskega Združenja Frank so ključni razlogi naslednji:

  • pri kreditni pogodbi gre za posel z visoko stopnjo tveganja, pri katerem ni mogoče niti približno ugotoviti, koliko mora stranka plačati iz naslova pogodbe;
  • banka bi morala in tudi je vedela, da bo v prihodnosti (po sklenitvi pogodbe) prišlo do krepitve švicarskih frankov v primerjavi z evrom;
  • banka bi morala vedeti, da v daljšem časovnem obdobju obstaja precej velika verjetnost, da bo prišlo do večjih sprememb v gospodarstvu ali na trgih, kar se bo lahko odražalo tudi v večjih spremembah vrednosti valut ali referenčne obrestne mere, in bi morala to tudi tožniku pojasniti;
  • sodišče je sprejelo navedbe, da tožniku nikdar ni bila predstavljena možnost takšnega porasta vrednosti franka proti evru in posledice tega. Tožnik tako ni razpolagal z informacijami, na podlagi katerih bi sprejel drugačno odločitev.

"Gre za izjemno pomembno odločitev. To je prva zadeva, vezana na ničnost kreditne pogodbe, ki je bila rešena na prvi stopnji," je za Siol.net pojasnil Matjaž Sušnik, član upravnega odbora Združenja Frank.

Odvetnik Robert Preininger zastopa Združenje Frank v tožbah proti bankam. Odvetnik Robert Preininger zastopa Združenje Frank v tožbah proti bankam. Foto: STA Pričakuje, da bo vložena serija tožb. "Že do zdaj jih je bilo okrog sto. V dveh primerih je višje sodišče že ugodilo posojilojemalcem. V prvem primeru - šlo je za ugovor na izvršbo - je odločilo, da mora sodišče prve stopnje sploh ugotoviti, ali je terjatev banke do potrošnika upravičena. V drugem primeru je dalo prav pritožniku, ki je zahteval izločitev sodnika, saj ima njegova žena visok položaj v Novi KBM," je dejal Sušnik.

Pričakujejo podporo javnosti in politike interventnemu zakonu. Če ga ne bo, primer pa bo pred tem prišel do evropskega sodišča za človekove pravice, bo morala namreč obveznost poplačila prevzeti država, bankam pa bo ostal dobiček. To se lahko hitro zgodi, saj sodni postopki že tečejo v nekaterih državah: v Nemčiji, Španiji, Romuniji ...

Posojila v frankih je najelo približno 15 tisoč posojilojemalcev, trenutno jih je najetih za 470 milijonov evrov. Novih posojil v frankih banke ne dajejo več.

"Prevzemali smo neomejeno tveganje"

"Pomembno je vedeti, da najemniki posojil v frankih v težave nismo prišli zaradi spremembe tečaja, ampak ker smo podpisali pogodbe, zaradi katerih moramo prevzeti neomejeno tveganje, če se to zgodi. Četudi bi frank ostal na nizki ravni, pa so imele banke še vedno pravico kreditno pogodbo kadarkoli spremeniti in posojilo pretvoriti v evre."

Večina tožb je vloženih proti avstrijskim bankam. "Šlo je za prakso, ki je bila takrat v Avstriji že prepovedana, njihove banke pa so jo izvozile k nam in s tem ustvarile pritisk na slovenske banke. Več dokumentov iz drugih držav, recimo iz Romunije, kjer so pridobili interne korespondence med tamkajšnjimi bankami in njihovimi lastniki iz Avstrije, kaže, da je šlo za načrtno početje, ne da bi banke posojilojemalcem v ustrezni meri pojasnile, kaj se jim lahko zgodi," je poudaril Sušnik.

Nova Ljubljanska banka (NLB) je po njegovem vedenju okrog tisoč posojil v frankih že prodala družbi DDM Invest, ustanovljeni leto dni pred tem, in to v povprečju za slabo petino vrednosti obveznosti iz posojila.

Unicredit Foto: STA "Zoper sodbo bomo vložili pritožbo, saj temelji na nepopolnih ugotovitvah dejanskega stanja in pomanjkljivih ter posledično napačnih pravnih zaključkih. Gre za osamljen primer odločitve prvostopenjskega sodišča, zato pričakujemo odločitev višjega sodišča, ki bo sledila prepričljivi argumentaciji preostalih sodišč ter sodne prakse Sodišča EU o veljavnosti kreditnih pogodb v tuji valuti," so se medtem odzvali v banki Unicredit.

Uspešni v še eni sodni zadevi

Višje sodišče v Mariboru je že pred dobrim mesecem dni v drugi zadevi, tožbi družine Čeh proti Novi KBM oziroma družbi DDM Invest, ki je odkupila bančne terjatve, razsodilo, da je "neomejenost valutnega tveganja za potrošnika nesprejemljiva". 

Takrat je odvetnik Robert Preininger dejal, da je tožba pomembna predvsem zato, ker sodišče v njej navaja, "da je dolžnik šibkejša stranka, ki jo pravni red v razmerju posebej varuje s prisilnimi predpisi".

"Potrošnik je vedno v podrejenem položaju"

Robert Preininger, odvetnik Združenja Frank: "Že julijska sodba Višjega sodišča v Mariboru je bila judikat, ki kaže na popoln preobrat v sodnih postopkih. Višja sodišča so namreč tista, ki v Sloveniji oblikujejo sodno prakso. Mariborsko višje sodišče je jasno presodilo, da za razvoj skupnosti kot celote bogatenje banke ni v javnem interesu."

"Šlo je namreč za dolgoročna posojila, namenjena reševanju stanovanjskega vprašanja ljudi, zato je treba upoštevati tudi socialno funkcijo in pravico do zasebne lastnine," je pojasnil Preininger ter poudaril, da zato ne gre za klasično investicijsko odločitev, ki bi jo zdaj moral reševati kdo tretji. "Višje sodišče je jasno povedalo, da mora biti obrok posojila pošten in socialno funkcionalen, ne sme pa vsebovati prekomernih tveganj. Pri tem je treba vedeti, da je potrošnik v razmerju do banke glede informacij vedno v podrejenem položaju. Banke pa so posojila odobravale v slabi veri, morda celo z elementi goljufije, saj so se na primer požvižgale tudi na opozorila Banke Slovenije, naj bodo posebej previdne pri teh poslih."

Države različno nad težave s franki

Vrhovno sodišče Federacije BiH je lani sprejelo odločitev, da so bila posojila v švicarskih frankih z valutno klavzulo in spremenljivo obrestno mero zakonita. Po mnenju sodišča gre pri posojilih, ki jih je večinoma odobravala Hypo Alpe Adria Bank s sedežem v Mostarju, za posojila z valutno klavzulo, ne za devizna posojila.

Banka Hypo, ki je dala večino od 9.800 posojil, je takrat napovedovala, da bo odpisala med 30 in 50 odstotki posojil in da bo opravila njihovo konverzijo v lokalno valuto. Na ta način bo pomagala pri reševanju težav posojilojemalcev.

sodišče Foto: Thinkstock Tudi hrvaška sodišča so sprejela več sodb v korist posojilojemalcev. Med drugim je morala banka Hypo na Hrvaškem posojilojemalki vrniti preplačane obresti za posojila v frankih.

Hrvaška vlada je že leta 2015 sprejela zakon o konverziji posojil. Bankam je bila s spremembo zakona o potrošniških posojilih naložena konverzija posojil. Banke so morale tudi v celoti prevzeti stroške, ki so znašali nekaj manj kot milijardo evrov. Banka Unicredit, ki je lastnica Zagrebačke banke, je že začela arbitražni postopek pred mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu.

Hrvaško ustavno sodišče je konec lanskega leta potrdilo stališče vrhovnega sodišča, da so posojila s spremenljivo valutno klavzulo nepoštena, da posojilojemalci niso bili seznanjeni z ekonomskimi posledicami posojilnih pogodb, kar je razlog za to, da lahko vlagajo odškodninske zahtevke. Glede valutne klavzule, dogovorjene v frankih, se ustavno sodišče ni izreklo, a je dalo nalogo hrvaškemu vrhovnemu sodišču, da o tem ponovno odloča in obrazloži svojo odločitev.

Posojilojemalci v frankih imajo težave tudi na Madžarskem, Poljskem, v Romuniji in drugih evropskih državah, kjer so na različne načine pomagali dolžnikom.

Prihaja zakon za zaščito posojilojemalcev v frankih

Medtem ko se najemniki posojil v frankih borijo na sodišču, so trije ustavni pravniki Boštjan M. ZupančičFranc Grad in Ciril Ribičič pripravili zakon o konverziji posojil v švicarskih frankih v evrska posojila, s katerim se poskuša izenačiti položaj tistih s posojili v frankih s tistimi, ki so posojila najeli v evrih. V kratkem ga bodo vložili v parlamentarno proceduro.

Predlog zakona se nanaša na vsa posojila v frankih, sklenjena med letoma 2000 in 2010. To pomeni, da bi konverzija veljala za vsa posojila, tako neodplačana kot odplačana. Veljala bi tudi za posojila, ki so jih banke s prodajo slabih terjatev prenesle na druge pravne osebe. Banka bi bila zavezana k pripravi izračuna, prizadeti posojilojemalec pa bi se nato odločil, ali bo sprejel takšen izračun ali ne.

EU: Zaščita potrošnikov je javni interes

Odločitve je sprejelo tudi sodišče EU. Njegovo stališče je, da je zaščita potrošnikov javni interes in da bi jih bilo treba seznaniti z vsemi posledicami pogodb, ki jih sklepajo. Ključno sporočilo odločitve je, da se presoja nepoštenosti ne omejuje le na spoštovanje formalne transparentnosti dogovorjenih odredb v smislu njihove jasnosti in razumljivosti. Sodišče ni pooblaščeno spreminjati nepoštenih pogodbenih določil, ampak mora zavrniti njihovo uporabo. Dojema se, da nepošteno pogodbeno določilo nikdar niti ni obstajalo, zato ne sme imeti nobenega učinka na potrošnika.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 363
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin