SiolNET. Posel danes Novice
7,08

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Šef Hita na ruleti: bo padel ali ne?

7,08

termometer

Dimitrij Piciga
Foto: Matej Leskovšek

Upravi novogoriškega Hita, danes le še bledi senci nekoč cvetoče igralniške skupine, se položaj resno maje. 

Lastniki družbe, med katerimi je največja država, in člani nadzornega sveta so si po naših informacijah enotni, da mora Hit dobiti novo vodstvo. Odprto vprašanje je le še, kdo bo naslednik dozdajšnjega predsednika uprave Dimitrija Picige, ki bo moral družbo peljati tudi skozi proces privatizacije.

Namesto Picige Žibrik?

Že več mesecev je glavni kandidat za njegov položaj nekdanji član uprave Nove KBM Igor Žibrik, a mu zelene luči (še) ni prižgal Slovenski državni holding (SDH). Prav zaradi tega naj bi nadzorniki odločanje o spremembah v Hitu že preložili. Naslednja redna seja nadzornega sveta bo oktobra. 

Predsednik nadzornega sveta Hita Marino Furlan v zadnjih dneh ni bil dosegljiv za pojasnila. V svetu sedijo še članica uprave SDH Nada Drobne Popović, vodja novogoriške enote Fakultete za komercialne in poslovne vede Miran Lampret in nekdanji član uprave Hita Silvan Križman

Zakaj je Piciga izgubil zaupanje nadzornikov

Po informacijah iz več virov je Piciga zaupanje nadzornikov in lastnikov izgubil zaradi naslednjih razlogov.

1. Stagnacija poslovanja

Časi, v katerih je Hit ustvarjal visoke dobičke, so že zdavnaj preteklost. Lani je Hit ustvaril 5,8 milijona evrov dobička. To mu je uspelo, ker je decembra prodal črnogorski družbi Hit Montenegro in Maestral. Posel je Hitu skupaj prinesel visok kapitalski dobiček (14 milijonov evrov). V nasprotnem primeru bi Hit ustvaril izgubo.  

Na SDH rezultate označujejo za "skladne s pričakovanji". Poudarjajo, da "je finančno in poslovno prestrukturiranje pripomoglo k stabilizaciji poslovanja družbe in skupine".

2. Pomanjkanje vizije

V zlatih časih je Hitov poslovni model temeljil na italijanskih gostih, ki so za mejo puščali velike vsote denarja. Zmanjšanje števila italijanskih gostov je bil prvi udarec za Hit. Sledila sta še protitobačna zakonodaja in plačilo računov za zgrešene naložbe v nekdanji Jugoslaviji v času prve vlade Janeza Janše, ko je Hit vodil Niko Trošt.  

Hit je padel v škarje dolgov in stroškov, iz katerih že več let išče pot. 

Družba ima še vedno 60 milijonov evrov dolgov. Lani je morala plačati 3,5 milijona evrov obresti na najeta posojila. Obveznosti poravnava s prodajo premoženja (lani za 22 milijonov evrov), ki pa ga počasi zmanjkuje. Hit ima v svojih knjigah le še za 95 milijonov evrov nepremičnin in opreme. 

Obenem se v Hitu, ki ima 1.600 zaposlenih, niso pravočasno in ustrezno prilagodili na nove razmere. Plače v družbi so še vedno večje od povprečja v panogi. Lani so stroški v primerjavi z letom 2014 celo zrasli za štiri odstotke. Samo stroški dela so se povečali za 2,5 milijona evrov.  Lani so kupili za pet milijonov evrov igralnih avtomatov (ena največjih investicij).

Hit je lani ustvaril 5,8 milijona evrov prihodka. Hit je lani ustvaril 5,8 milijona evrov prihodka. Foto: STA

3. Spori z lokalno skupnostjo

Piciga si je v zadnjih letih nakopal več zamer lokalne politike. Za njegovo zamenjavo naj bi najaktivneje – celo pri predsedniku vlade Miru Cerarju – lobiral župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon.

Največje jabolko spora med Hitom in občino je vračilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Čeprav jo je občina leta 2013 zaradi Hitovih težav znižala, so se v Hitu nad odmero pritožili na sodišče. Občina je morala zato Hitu vrniti 1,5 milijona evrov, za kar se je morala zadolžiti. 

"To je bilo nekorektno," danes ocenjuje Arčon. Na ustavnem sodišču si želi občina izboriti tudi status stranke v postopku. Zgodba se je ponovila pri odmeri nadomestila za leto 2014, ko se je Hit ponovno pritožil na znesek, ki ga je občina pred tem že znižala. Spor se bo nadaljeval na sodišču.

Hit je bil dolga leta sponzor Nogometnega kluba Gorica. Hit je bil dolga leta sponzor Nogometnega kluba Gorica. Foto: Vid Ponikvar

4. Zaprtje sponzorske pipice 

V lokalni skupnosti so razočarani tudi nad zaprtjem pipice za sponzoriranje športnih klubov in društev. Že v naravi igralniške dejavnosti je, da zaradi škodljivih stranskih učinkov, med katerimi so tradicionalno največji porast odvisnost od iger na srečo in kriminalne dejavnosti, toliko več vlaga v lokalno okolje.

Hit je bil nekoč najpomembnejši sponzor Nogometnega kluba Gorica. Lani mu je namenil 22.500 evrov, nekaj manj pa Odbojkarskemu klubu Gorica. "Politika velikih sponzorskih projektov in pomoči, ki je ponekod ustvarjala tudi odvisnost klubov od enega finančnega vira, ni več del strategije družbene odgovornosti," odgovarjajo v Hitu. 

Zanimivo je, da se je Hit prav v času, ko usoda uprave visi na nitki, spet odločil krepko povečati sponzorski vložek za Nogometni klub Gorica, ki mu bo letos nakazal sto tisoč evrov. Poznavalci razmer v tem vidijo začetek aktivnejšega lobiranja Picige v lokalni skupnosti. "Vsaka družba odloča o sponzoriranju v okviru svojih zmožnosti," je sponzorsko politiko Hita komentiral Arčon.

V zadnjih tednih se govori tudi o možnosti, da bo novogoriškem nogometu pomagal tudi lastnik Interblocka Joc Pečečnik. S Hitom po novem Pečečnik sodeluje tudi pri projektu Pulse Arena, zabavišču z velikim ekranom v igralniškem središču Perla.

Piciga: Poslujemo bolje od konkurence v Italiji

V Hitu očitke zanikajo. "Poslujemo bolje od neposredne konkurence na italijanskem trgu, ki pa nikakor ne spi. Rast prihodkov, stabilizacija poslovanja, širitev trgov in dobri odzivi gostov na primarnem italijanskem trgu nas spodbujajo k uresničevanju še pred leti nepredstavljivih razvojnih korakov," zatrjuje Piciga.

Na vprašanje, kako komentira informacije, da naj bi si že iskal nove izzive zunaj Hita, je Piciga odgovoril, da "se ne pripravlja na skorajšnji odhod iz Hita".

"Zelo sem zadovoljen z doseženimi poslovnimi rezultati in vidim tudi dovolj novih izzivov za dodatno rast in izboljšave v družbi in skupini Hit, pa tudi širše v lokalni skupnosti," je poudaril Piciga. O napetih odnosih z novogoriško občino ni želel govoriti. 

Leta 2008 je v državno blagajno iz igralništva kapnilo 400 milijonov evrov, leta 2015 pa le še 110 milijonov evrov. Leta 2008 je v državno blagajno iz igralništva kapnilo 400 milijonov evrov, leta 2015 pa le še 110 milijonov evrov. Foto: STA

Prihaja privatizacija igralništva

V vsakem primeru bo morebitna nova uprava Hit vodila tudi v postopku privatizacije, ki bo skoraj zagotovo sledil spremembam igralniške zakonodaje. 

Predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance, odpravlja omejitev lastništva v igralnicah. Do zdaj so lahko bili lastniki igralnic le občine, država in podjetja v njeni lasti. Zasebni lastniki so lahko imeli v igralnicah največ do 49-odstotni delež. 

Že lani je državni zbor Hit in ostale igralniške družbe, v katerih ima država še lastniške deleže (Casino Portorož in Casino Bled), uvrstil med portfeljske naložbe. Država jih torej namerava prodati, a tega ne bo storila pred spremembo zakonodaje.

Strm padec koncesnin za proračun

Če je igralništvo še leta 2008 ustvarilo 400 milijonov evrov bruto prihodka od iger na srečo, je bila že leta 2014 ta številka kar sto milijonov evrov nižja. To se pozna tudi v državni blagajni: še leta 2008 je prejela za 150 milijonov evrov koncesnin in drugih dajatev, do konca leta 2015 pa le še 110 milijonov evrov.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 60
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin