SiolNET. Posel danes Novice
2,55

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Vlada ustavlja prodajo NLB

2,55

termometer

 | Foto: Matej Leskovšek
Foto: Matej Leskovšek

Vlada je na današnji seji sklenila, da ne soglaša z minimalno ponujeno ceno za delnico NLB. Premier Miro Cerar je po seji povedal, da je vlada ugotovila, da tudi tveganje zaradi prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem preprečuje uspešno izvedbo postopka prodaje banke. Analitik Matej Šimnic pravi, da je takšno dejanje pokazatelj neresnosti vlade.

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman mora z odločitvijo vlade o usodi NLB seznaniti Evropsko komisijo in skupaj z deležniki proučiti možnosti alternativnih ukrepov. "Ključna naloga vlade je, da v sodelovanju z Evropsko komisijo najde najboljše rešitve," je pojasnil Miro Cerar.

Po njegovih besedah se je v današnji razpravi pojavilo tudi vprašanje Branka Grimsa o domnevnem pranju denarja v NLB, zato so sejo za nekaj časa prekinili in nanjo povabili predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka, ki je podal nekatera pojasnila.


Grims o sumu pranja milijarde dolarjev prek NLB: Situacija slabša, kot bi si lahko predstavljali

V kateri banki škriplje v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma


Tveganja prevelika

Morebitni stroški zaradi tožb hrvaških bank glede prenesenih vlog hrvaških deviznih varčevalcev, ki so ocenjene tudi do 350 do 400 milijonov evrov, pomenijo takšno tveganje, da po Cerarjevih besedah preprečujejo uspešno prodajo največje slovenske banke. S tem se je strinjal tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec, ki je odločitev podprl.

Pri vprašanju deviznih vlog hrvaških varčevalcev gre za vprašanje nasledstva, to pa ne more biti predmet prodajnega postopka, je razložil Karl Erjavec. Po njegovih besedah je bilo iz postopka mogoče razbrati, da bi nekateri morebitni kupci to želeli uporabljati kot okoliščino, ki bi vplivala na razpon cene.

"Pričakovanja so upravičena"

"Slovenski davkoplačevalci smo v dokapitalizacijo NLB vložili veliko denarja, zato so upravičena pričakovanja, da bo ta trud povrnjen," pa je dodal predsednik SD Dejan Židan.

Iz Evropske komisije pa so že sporočili, da so v konstruktivnih pogovorih s slovenskim oblastmi. "Več za zdaj ne moremo napovedati," so dodali.

Analitik: Odločitev lahko ima posledice

Odločitev vlade, da ustavijo privatizacijo, kaže predvsem na neresnost politikov pri odnosu do kapitalskih trgovin in mednarodne politike, saj ne spoštujejo obljub, ki so jih dali Evropski komisiji, pravi analitik Matej Šimnic iz družbe Alta Invest.
"Zaradi tega lahko pričakujemo določene posledice, predvsem pa manjši interes in nižje cene v morebitnih prihodnjih privatizacijah," še dodaja.

"Odločitev vlade, kaže predvsem na neresnost politikov pri odnosu do kapitalskih trgovin in mednarodne politike, saj ne spoštujejo obljub, ki so jih dali Evropski komisiji." | Foto: Matej Leskovšek "Odločitev vlade, kaže predvsem na neresnost politikov pri odnosu do kapitalskih trgovin in mednarodne politike, saj ne spoštujejo obljub, ki so jih dali Evropski komisiji." Foto: Matej Leskovšek

Lahko za NLB v prihodnosti iztržimo več?

"Če se vladi uspe z Evropsko komisijo izpogajati za nove pogoje prodaje, je teoretično mogoče tudi to, da se obrestne mere zvišajo in se bo dobičkonostnost NLB močno izboljšala. Vendar na kupnino vplivajo številni dejavniki, na primer makroekonomske smernice, razmere na kapitalskih trgih in tudi raven političnega tveganja, ki ga lahko vidimo tudi ob tokratni ustavitvi prodajnega procesa NLB," nam je še povedal Šimnic.


Preberite še:

Arhar: Slovenija ima podlago, da se znova pogaja o pogojih prodaje NLB 

Bo NLB sploh kdaj prodana?

Koalicija še ni sprejela dokončne odločitve glede prodaje NLB


Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) je pretekli teden presodil, da cenovni razpon za delnico NLB, ki ga je po preverjanju interesa med morebitnimi vlagatelji postavila uprava SDH, ni ustrezen, in odločitev o tem prepustil vladi. Namera za prvo prodajo (IPO) delnic NLB je že bila objavljena, cenovni razpon za delnico pa je ena od glavnih sestavin prospekta za IPO, z objavo katerega se prodaja resnično steče.

Knjigovodska vrednost delnice NLB je bila ob koncu prvega trimesečja pri 65,50 evra, osnovni kapital pa s tem 1,31 milijarde evrov. Za 50 odstotkov od 20 milijonov delnic banke bi tako država po predlogu, s katerim se vlada ni strinjala, prejela od približno 360 milijonov evrov do okoli 465 milijonov evrov.

Za vseh 75 odstotkov minus eno delnico, kolikor je na voljo v okviru IPO, bi tako iztržila med nekaj nad 540 milijoni evrov in nekaj manj kot 698 milijoni evrov.

Vso NLB tak ponujeni razpon sicer vrednoti na med 720 in 930 milijonov evrov, država pa je v banko konec 2013 vložila 1,55 milijarde evrov.

Država se je Evropski komisiji zavezala, da bo prodajo uresničila do konca letošnjega leta, ker ji je ta leta 2013 dovolila, da je banki pomagala z dokapitalizacijo. Najprej je bila predvidena prodaja treh četrtin do konca leta, a se je država izpogajala, da bi do konca tega leta prodala vsaj polovico banke, preostalo pa do konca leta 2018.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 12
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin