SiolNET. Posel danes Novice
3,19

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Prodaja Abanke: vlada proti, a o tem ne bi odločala

3,19

termometer

13. slovenska vlada.
Foto: Bojan Puhek

Prodaja Abanke, zadnje večje banke v lasti države, je pod vprašajem. Potem ko je nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) danes odločanje o tem preložil na sredo, postaja jasno, da ji nasprotuje tudi večina strank vladne koalicije.

Ključna vprašanja brez odgovora so:

  1. Kako daleč so stranke pripravljene iti pri nasprotovanju?
  2. Koliko gre zgolj za iskanje alibijev pred politično odgovornostjo ob morebitni prodaji?
  3. Ali ima vlada, če ne bo prišlo do prodaje, za Abanko načrt B?

Že pred današnjo sejo nadzornikov SDH, ki jih vodi Karmen Dietner, je bilo pričakovati, da ti o prodaji Abanke ne bodo odločali. Na sejo namreč nista prišla predstavnika države: minister za finance Andrej Bertoncelj in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Uradno zaradi drugih obveznosti, neuradno pa zato, ker vlada o tem poslu še nima uradnega stališča. Iz SDH so pozneje sporočili, da so odločanje preložili na sredo, ker so nadzorniki gradivo prejeli šele v petek zvečer, zato ga morajo še podrobneje preučiti.

Abanka Posel danes Seja nadzornikov SDH o prodaji Abanke prestavljena na sredo

Najodločneje proti prodaji sta SD in SMC

Po naših informacijah si je koalicija bolj ali manj enotna v nasprotovanju prodaji. Pri tem so najglasnejši v SD in SMC. V SD pričakujejo, da bo vlada zaustavila prodajo in pripravila smernice za nove pogovore z Evropsko komisijo o zavezah iz časa sanacije, na podlagi katerih mora Slovenija Abanko prodati do konca junija. V SMC pa nasprotujejo pogojem in načinu prodaje, saj želijo, da država v lastništvu Abanke ohrani najmanj kontrolni delež, torej 25 odstotkov plus eno delnico.

Prodaji ni naklonjen tudi prvak DeSUS Karl Erjavec. V Stranki Alenke Bratušek (SAB) pa so že pred časom pojasnili, da "niso seznanjeni ne s potekom prodaje, ne s tem, kdo so potencialni kupci, in še manj s tem, kaj bo SDH naredil". Kot je znano, je zaveze ob sanaciji banke sprejela vlada, ki jo je vodila Bratuškova.

Marjan Šarec, Miro Cerar in Dejan Židan Marjan Šarec, Miro Cerar in Dejan Židan Foto: STA

Tudi predsednik vlade Marjan Šarec je v zadnjih tednih dajal mešane signale. Še v začetku meseca je prek družabnega omrežja twitter sporočil, da "bi moral SDH krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke, zlasti ne vprašljivim skladom". Danes pa je v državnem zboru poudaril, da "z moje strani zagotovo ni pritiskov (pri prodaji Abanke, op. a.)". "V SDH imajo vsi nekajkrat višje plače od moje, zato verjamem, da so sami sposobni sprejeti odločitev," je Šarec pojasnil v odgovoru na vprašanje poslanca SDS Anžeta Logarja.

Luka Mesec Novice Levica za ustavitev prodaje Abanke

Kaj je zadnje mesece počel minister Bertoncelj?

Podajanje žogice med SDH, ki pri prodaji Abanke očitno čaka na kolikor toliko trden "da" vlade, ta formalno odločitev prepušča SDH, nakazuje, da odločitve o (ne)prodaji ne želi sprejeti nihče, še najmanj pa vlada sama.

To nakazuje več dejstev. Že v zadnjih mesecih, ko je SDH prodajal Abanko, vlada na čelu z ministrstvom za finance (vodi ga Andrej Bertoncelj) ni opravila domače naloge. Čeprav so na ministrstvu že jeseni napovedali preučitev možnosti za preložitev prodaje Abanke, po naših informacijah do zdaj niso oblikovali pogajalske ekipe in izhodišč, ki bi jih poslali v Bruselj. Prav tako ni jasno, kako bi slovenska vlada, če zaveze o prodaji ne izpolni, pristopila do evropske komisije.

Res je, da bi bilo za to, da se banka ne proda, mogoče najti več argumentov. Slovenija se je izkazala za "pridno učenko". Prodala je že dve od treh saniranih bank (Novo KBM v letu 2016 in NLB lani). Država ima v večinski oziroma izključni lasti le še dve banki (ob Abanki še SID), zaradi česar je njeno lastništvo verjetno precej manjša "motnja na trgu". Tudi sedanje gospodarske razmere so povsem drugačne od tistih v letu 2013.

KAJ PRODAJAMO

Število poslovalnic Abanke: 53

Število zaposlenih: 1010

Bilančna vsota*: 3,7 milijarde evrov

Skupna vrednost kreditov: 1,96 milijarde evrov

- podjetja: 1,05 milijarde evrov

- prebivalstvo: 905 milijonov evrov

Abanka Čiste obresti: 61,1 milijona evrov

Čiste provizije: 36,9 milijona evrov

Opomba: podatki so z dne 31. december 2018

*Bilančna vsota nam pove, s kolikšnimi sredstvi razpolaga banka oziroma kako velike so njene naložbe.

Kaj se zgodi, če prodaje ne bo?

Kljub temu bi lahko imela država pri iskanju razlogov za to, da se banka ne proda, precejšnje težave. V nasprotju s prodajo Nove KBM in NLB ima tokrat priložnost, da iztrži relativno spodobno ceno.

Po neuradnih informacijah najugodnejši ponudnik, ameriški finančni sklad Apollo Global Management, za vse delnice Abanke ponuja okrog pol milijarde evrov. To je okoli 86 odstotkov knjigovodske vrednosti banke ob koncu lanskega leta – precej več kot pri NLB, ko je ta znašala 68 odstotkov. Če je bila prodajna cena za delnico NLB (51,5 evra) na samem spodnjem robu cenovnega razpona, je pri Abanki v zgornjem delu intervala. V Abanki bo ob prodaji ostalo za 21 milijonov evrov preteklih dobičkov, saj si je država letos izplačala celotnih 67 milijonov evrov dobička iz leta 2018.

Andrej Bertoncelj, minister za finance Andrej Bertoncelj, minister za finance Foto: STA Država je sicer v sanacijo Abanke leta 2013 vložila 591 milijonov evrov kapitala. Če bi ji Abanko uspelo prodati za pol milijarde evrov, bi si s tem povrnila okrog 85 odstotkov tega vložka. Gre za razmerje, ki je krepko boljše kot recimo pri Novi KBM, za katero je Apollo plačal 250 milijonov evrov, prej pa je država vanjo vložila 870 milijonov evrov.

Kdo bo sploh sogovornik v Bruslju?

Pri Abanki sta država in Banka Slovenije izbrisali še za 120 milijonov evrov obveznosti do imetnikov podrejenih obveznosti in drugih finančnih inštrumentov. Kako se je SDH z Apollom oziroma drugim ponudnikom, madžarsko OTP banko, dogovorila o poravnavi teh obveznosti, uradno ni znano. V proceduri je že zakon, po katerem bi morebitne obveznosti plačala Banka Slovenije, vendar se postavlja vprašanje, ali bo takšen zakon prestal ustavno presojo.

Prav tako ni jasno, kdo bi bil zdaj sogovornik Slovenije na strani Bruslja. Politični vrh evropske komisije je zaradi menjave v prostem teku, zato bodo na drugi strani uradniki, ki so se že v času sanacije bank izkazali za formaliste. To sicer odpira vprašanje, ali je lobistična šibkost Slovenije res tako šibka, da bi lahko evropska komisija še v času medvladja sama začela prodajati Abanko, kar bi skoraj zagotovo znižalo tudi njeno ceno.

Kot že omenjeno, gre za razmisleke, ki so nujni pred odločitvijo o tem, ali se Abanka proda ali ne. Gre tudi za odločitev, kdo bo ob NLB obvladoval drugi najmočnejši slovenski bančni steber. Bo to Apollo, ki bi z Novo KBM in Abanko obvladoval 22 odstotkov trga, ali OTP, ki bi imel skupaj s SKB in Abanko že 18-odstotni tržni delež.

SD našel šibko točko Marjana Šarca

A relativna površnost argumentov in lahkotnost izjav nakazuje, da smo že priča igri umivanja rok. Odločitve o prodaji Abanke si namreč prav zaradi vseh kompleksnosti in odgovornosti, povezanih z njo, v resnici ne želi sprejeti nihče.

Alenka Bratušek Alenka Bratušek Foto: STA Dogajanje v koaliciji precej bolj spominja na (notranje)politično igro, ki se je začela po evropskih volitvah. SD je pri Abanki našla Šarčevo šibko točko. Na eni strani namreč prodaja sodi pod resor ministrstva za finance, ki ga obvladuje LMŠ. Na drugi strani je Slovenijo k prodaji Abanke najbolj silila evropska komisarka, ki jo je zdaj Šarec javno podprl v tekmi za predsednico evropske komisije (Margrethe Vestager).

Na preizkušnji bo tudi vtis, da je Šarec predsednik vlade, ki v nasprotju s predhodnikom Mirom Cerarjem zna udariti po mizi in sprejemati odločitve. Premier ima pri Abanki vidne težave. V izjavah se sklicuje na informacije o spornem poteku sanacije bank, ki so dejansko dobro znane že vrsto let. Po naših informacijah sicer Šarec za zdaj v celoti zaupa ministru Bertonclju.

Se bo ponovil Telekom Slovenije 2015?

Hkrati so v SD pri nasprotovanju prodaji Abanke tokrat prehiteli Levico, četudi je bila stranka del vlade Alenke Bratušek, ki je leta 2013 sprejela zaveze Evropske komisije. Na ta vlak je zdaj skočila tudi SMC, vodilna stranka Cerarjeve vlade, ki jih v štirih letih ni uspelo izpogajati ukinitve zaveze o prodaji NLB.

Slovenija je sicer v zadnjih dveh desetletjih ustavila več privatizacijskih postopkov. V zadnjih letih je bila najodmevnejša odločitev, da država ne proda večinskega deleža v Telekomu Slovenije britanskemu finančnemu skladu Cinven zaradi neustrezne cene. Za svetovalne storitve pri tem postopku je SDH takrat porabil okrog tri milijone evrov. Vlada je takrat Cinvenu postavila več dodatnih pogojev, omenjeni sklad pa je ob umiku izpostavil "kompleksnost političnega okolja v Sloveniji".

Pri prodaji Abanke je SDH za svetovalca najel francosko bančno skupino BNP Paribas, ki je upravičena do največ treh milijonov evrov nagrade za uspešnost. Uveljavi lahko tudi do 60.000 evrov stroškov. Pri prodaji NLB pa sta SDH pomagala finančna velikana JP Morgan in Citigroup. Skupaj s češkim svetovalnim podjetjem Wood & Company sta za to prejela 2,5 milijona evrov. Svetovalec pri prodaji Deutsche Bank je bil ob uspešnem zaključku posla upravičen do slabih treh milijonov evrov nagrade.

Komentarji

14

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Kritik / 17.06.2019. ob 17:44 +7 0

    Najprej se naj razčistijo vse mahinacije in kriminalni posli glede NLB, potem šele v prodajo Abanke ...

    +7 0
  • trdonja / 17.06.2019. ob 19:37 +6 - 1

    V vladi Bratuškove, ki je sprejela zavezo za Abanko so sedeli, glej ga zlomka, A. B. (SAB), Kahl E. (Desus), D. Židan (SD). Alenka se skriva, kahl in dejan sta pa ta najbolj glasna. Na moč spominja na Levico, ki je ustoličila vlado, ki je prodala NLB in so začel folklorno o narodni izdaji piskat šele po koncu izdaje delnic... Zgleda je med tranzicijsko elito prevladal vtis, da si lahko od Bruslja pridržijo vsaj Abanko, zgod. dokazano za miljardo ali dve v našo škodo čez 5-10 let.

    +6 - 1
  • grapar / 17.06.2019. ob 18:07 +5 - 1

    Tisto kar je logično pri nas ne uspeva in žal pri nas državna lastnina nima upanja, ker je vsaka oblast upnica mafijskemu kapitalu, torej ti Stim ki jih ustoliči.

    +5 - 1
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin